Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je prvič po letu 2003, ko je stanovanjski zakon dovolil preverjanje dohodkov najemnikov neprofitnih najemnih stanovanj, pri nekaterih svojih najemnikih preveril, ali po petih letih še vedno izpolnjujejo dohodkovne pogoje za najem neprofitnega stanovanja. Sklad je za zdaj preveril 164 od skupno 3542 najemnikov neprofitnih stanovanj in med njimi odkril zgolj štiri, katerih dohodki so se toliko povečali, da niso več upravičeni do neprofitne najemnine. Tem najemnikom je sklad izdal odločbe, da morajo po novem plačevati tržno najemnino, je povedal direktor sklada Sašo Rink.
Tržna najemnina daleč od najemnin na trgu
Kljub spremembi neprofitne najemnine v tržno pa stanovalci v občinskih oziroma skladovih stanovanjih plačajo nižjo najemnino, kot bi jo plačali na trgu. Tržna najemnina je po Rinkovih besedah namreč četrtino višja od neprofitne. Če za primer vzamemo dvosobno stanovanje v soseski Polje s 54 kvadratnimi metri površin, neprofitna najemnina zanj znaša 205, tržna najemnina pa zgolj 256 evrov. Tudi v skladu ugotavljajo, da je tržna najemnina nekoliko nižja od najemnin na prostem trgu, zato že pripravljajo gradivo za povišanje cen tržnih najemnin, je priznal Rink.
Glede na kronično pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani, saj z javnimi razpisi sklad lahko stanovanja zagotovi le približno desetini upravičencev, se zastavlja vprašanje, ali bi bilo smiselno, da bi sklad najem odpovedal tudi tistim najemnikom, ki so jim med bivanjem v neprofitnem stanovanju narasli dohodki. Rink je poudaril, da odpoved najemne pogodbe samo zaradi višjih dohodkov ne bi bila upravičena, saj povišanje dohodkov ni po pravilu dolgoročno. To pomeni, da ima lahko isti najemnik že naslednje leto znova nižje dohodke in je upravičen do neprofitnega stanovanja. Sklad pa si bo prizadeval za spremembo stanovanjskega zakona, da bi ta dovoljeval odpoved najemne pogodbe, če bi ugotovili, da ima najemnik neprofitnega najemnega stanovanja drugo premoženje v vrednosti primernega stanovanja, je povedal Rink. Trenutno zakonodaja skladu dovoljuje le, da najemno pogodbo krivdno odpove, če je najemnik ali njegov partner lastnik primernega stanovanja.
Sklad še zmeraj brez dostopa do evidenc premoženja najemnikov
Velja omeniti, da sklad pri ugotavljanju dohodkovnega stanja svojih najemnikov še vedno nima dostopa do informacijskega sistema, ki je bil predviden za centre za socialno delo. Da preveri, ali so najemniki še vedno upravičeni do neprofitnih stanovanj, mora sklad dokumentacijo pridobiti neposredno od svojih najemnikov. Rink je pojasnil, da najemnike pozovejo, naj jim v 30 dneh dostavijo ustrezne listine, iz katerih bodo ugotovili, ali so še vedno upravičenci. Če tega ne storijo, sklad sklepa, da najemnik ne izpolnjuje več predpisanih dohodkovnih pogojev za uporabo neprofitnega stanovanja, in mu lahko izda ustrezno odločbo, s katero mu neprofitno najemnino spremeni v profitno.