»Tam se razprostirajo oljčniki in vinogradniki ter kmetije, kjer domačini vse pogosteje sami pridelujejo hrano kot nekoč. Te lokalne izdelke in pridelke lahko obiskovalci v sklopu projekta Kilometer nič poizkusijo tudi v mestu, v naših restavracijah in hotelih,« o turistični ponudbi svoje občine poudarja župan Igor Kolenc.
Najmanj koliko dni naj si vzamejo turisti za obisk Izole, da se bodo domov vrnili z najboljšimi vtisi?Predlagam, da si za kar najlepši oddih v Izoli rezervirajo teden dni. V tem času se lahko v miru naužijejo pokrajine, kulinarike, kulturnega utripa in vsega drugega, kar Izola ponuja. Zna pa Izola veliko ponuditi tudi tistim, ki pridejo k nam le za dan ali dva. Dnevnim gostom še posebno predlagam take obiske, ki so povezani z našo ponudbo kakovostne avtohtone hrane in pijače, polnih gastronomskih užitkov.
Katere so tiste znamenitosti, ki jih je nujno treba obiskati v Izoli?Staro mestno jedro s svojimi kulturnimi spomeniki vas hitro popelje v neke druge čase; tu so stari palači, Besenghijeva in Manziolijeva, ter nekdanja občinska palača. Cerkev svetega Mavra se impozantno dviga nad drugimi stavbami v mestnem središču, kot najstarejša cerkev v mestu pa je nedvomno obiska vredna cerkev Marije Alietske. Posebnost izolskega mestnega jedra so tudi številne galerije in umetniški ateljeji, ki se lepo zlivajo z vsakdanjim mestnim vrvežem. Pred kratkim smo uredili značilne stare podhode v mestnem središču, kjer si lahko obiskovalci preberejo izseke starega izolskega statuta iz leta 1360 in skozi njih doživijo utrip izolske zgodovine, ki je narekovala oblikovanje tudi današnjega vsakdana. Nedaleč stran od središča mesta v Simonovem zalivu je tudi arheološko najdišče z ostanki pristanišča in obmorske rimske vile, ki je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.
Katera pa je najpomembnejša naravna znamenitost izolske občine?Pravzaprav je celotno izolsko podeželje s svojimi naravnimi značilnostmi posebno in vredno ogleda. Imamo tudi naravni rezervat Krajinski park Strunjan, ki v izolski občini sega od Simonovega zaliva do rta Ronek. Tu ponuja na ogled svoje veličastne klife in čudovito plažo Bele skale.
Kaj bi gostom priporočili z menija gostiln, ki ponujajo značilne dobrote vaše občine?Nedvomno vse, kar ustvarjamo v sklopu projekta Kilometer nič. S podpisom pisma o nameri v letu 2011 smo namreč povezali vse dejavnike v občini s ciljem zagotoviti avtentično, avtohtono in sledljivo ponudbo hrane in pijače. Priporočam vse tiste jedi, ki jih pridobimo z »morske njive«, kot so na primer domači bakala, vloženi sardoni, marinirane sardele in podobne odlične morske jedi. Seveda so te jedi najboljše s kapljico domačega oljčnega olja, ki slovi po odlični kakovosti, in kozarčkom avtohtonega vina, morda malvazije ali refoška. Tudi letos bomo imeli vodene gastronomske dogodke z naslovom Pozabljeni okusi Istre; aprila in maja bomo v gostilnah na podeželju ponujali jedi s tradicionalnimi zelišči, kar 18 gostinskih lokalov in 12 ribičev pa bo letos sodelovalo v akciji ponudbe sveže ribe Zjutraj v morju, opoldne na krožniku.
Kateri so skriti aduti izolskega turizma v prihodnjih letih?Razmišljamo o razvoju zdravstvenega turizma, za kar je Izola zaradi svoje sredozemske lege, blagega podnebja in bolnišnice s strokovnim osebjem nedvomno primerna. Vsekakor pa bomo delali za to, da Izola ohrani svojo dušo in da bomo gostom ponudili čim bolj kakovostne lokalne produkte v obliki sredozemske kuhinje ter mesto, polno kulturnega dogajanja, kjer lahko vsak najde nekaj zase. Čim več bomo poskusili ponuditi športnikom, ki lahko tukaj trenirajo vse mesece v letu. Spodbujali bomo tudi tradicionalne prireditve, ki promovirajo avtohtono ponudbo, glasbo, lokalno pridelano hrano, vino, oljčno olje in morske dobrote. th
