Ob tem se je Katji Višnar kar bridko storilo, da ni zmogla v zadnji predaji prehiteti še štafete ZDA (spredaj so bile po dve štafeti Rusije in Norveške ter Finska), s čimer bi si prislužili še po 500 švicarskih frankov. »Morda sem se malo preveč zapodila v prvi predaji in mi je na koncu za malenkost zmanjkalo moči, za tisto sekundo. Bili sva blizu tudi preostalim. In to je spodbuda, da je možna uvrstitev v finale deseterice tudi v Sočiju,« je s pogledom v februar usmerjena Katja Višnar, ki z zadnjih dveh svetovnih prvenstev beleži peto mesto (Oslo 2011, Petra Majdič) in šesto mesto (dolina Fiemme, Vesna Fabjan). In tudi s Čebaškovo sta bili, sicer v drsalni tehniki, že osmi v pokalu pred tremi leti v Düsseldorfu.
Tudi po sobotnem drsalnem sprintu na moravski Visočini ni šlo brez očitnega razočaranja po zapravljenih priložnostih, čeprav je Višnarjeva končala kot 11., Čebaškova 22. in Nika Razinger na 24. mestu. Višnarjeva je bila, znova po Asiagu, najhitrejša v kvalifikacijah, Čebaškova 13. in Razingerjeva 19. V boju za vsak centimeter, korak, odriv, ko odloča pogum in milimetrska spretnost, pa norveška Blejka še velikokrat potegne krajši konec.
V četrtfinalu je bila enakovredna zmagovalki Kikkan Randall in vodilni v razvrstitvi sprinta svetovnega pokala Nemki Denise Herrmann (5. mesto). Srž je tičala v stotinki sekunde zaostanka za slednjo, s čimer je napredovala šele kot srečna poraženka, a zaradi tega je dobila slabšo startno mesto za polfinale. »Start je bil zaradi ozke proge ključen. Zaradi tega sem bila prisiljena prehitevati, morala sem se bolj prerivati in s tem več tvegati. Žal mi je Finka Malvalehtova zapeljala na smuči. Enajsto mesto ni slaba uvrstitev, lahko pa bi bila višje. Mislim, da sem se dobro borila. Vendar pri tveganju, ki sem ga morala sprejeti v polfinalu v želji za veliki finale, sem potegnila kratko.«
Tudi Čebaškova je slab start poskušala rešiti v zadnjih metrih, a ji je zmanjkalo 22 stotink sekunde proti kasneje drugi Švicarki Van der Graaffovi. »Že od starta je letelo na polno in bolje ne bi zmogla,« je priznala, zavedajoč se, da je dovolj vzdržljiva, le hitrosti ji še manjka. Njena kopija je Nika Razinger, najmlajša tekačica na tekmi sploh, ki je z 22. mestom le potrdila izjemen potencial in po uspehu v Davosu (24.) potrdila normo OKS za Soči. »Manjka mi boljši start, saj jim lahko le sledim ali poskušam slediti. Počasi napredujem, a zavedam se, da pride v smučarskem teku razvoj z leti,« se zaveda tekačica in prizna, da so ji kvalifikacije, kjer sta denimo izpadli tudi Poljakinja Kowalczykova in Norvežanka Falla, zaradi samostojnega teka ljubše kot izločilni teki. Do teh pa sta bila s 64. in 83. časom po pričakovanju oddaljena Luka Gostinčar in Rok Tršan. V sprintu štafet sta bila 27. Kljub vsemu bosta dva tekača, kar je mednarodna kvota, predlagana odboru za vrhunski šport OKS v današnjo presojo za Soči. mm
