»Tekma s Švico? Kar zadeva mene, sem jo že pozabil in je enostavno ni več. Bila je le del naše poti do Ukrajine, do tekme, ki se piše in je najpomembnejša. Ker daje tisto, kar želimo in hočemo – prvo mesto v skupini in napredovanje v dodatne kvalifikacije. Umetniški vtis ni bil pomemben niti proti Švici in ne bo niti proti Ukrajini, kajti šteje le končni izid,« se zaveda selektor Boris Denič, ki se je včeraj nekaj po poldnevu z igralci in člani strokovnega vodstva reprezentance (po avtobusni vožnji od Schaffhausna do Züricha in nato z letalom do Ljubljane) vrnil v tradicionalno pripravljalno bazo v Zreče. Zaradi kratke noči s četrtka na petek in potovanja v domovino časa za počitek skoraj ni bilo, kajti že včeraj zvečer je bil na programu regeneracijski trening.
Ukrajina je edina neporažena reprezentanca v skupini 3 z devetimi točkami (štiri zmage in remi), Slovenija pa ima eno manj. Švicarji so z nedavnim remijem v Zaporožju (34:34) naredili največjo uslugo prav Sloveniji: če bi izgubili, bi morali Slovenci jutri v Velenju zmagati z višjo razliko, kot so izgubili v gosteh (28:32), zdaj pa jim zadostuje že minimalna zmaga. Selektor Denič je pred tekmo s Švico dejal, da so vsi plusi na strani Slovenije in da je enako tudi pred obračunom z Ukrajinci. »Lahko napišete, da so tudi tokrat vsi plusi na naši strani. Tudi če bi igrali s Francijo ali katero koli drugo svetovno rokometno velesilo, bi dejal isto. Ker najbolj zaupam v svojo reprezentanco, ker verjamem vanjo in jo imam rad. No, prav proti vsem nasprotnikom vsi plusi niso na naši strani, bom pa vedno dejal, da smo boljši od vsakega in da gremo proti vsakemu na zmago. Čeprav so tudi porazi sestavni del športa,« pravi Denič, ki bo tudi proti Ukrajincem verjetno dal priložnost šestnajsterici, ki je nadigrala Švico, če slučajno do tekme ne pride do kakšnih poškodb ali drugih zdravstvenih težav.
Kot trener Dinama iz Minska je imel Denič v klubski ekipi v tej sezoni tudi dva ukrajinska reprezentanta. Kar 115 kilogramov težki in 198 centimetrov visoki krožni napadalec Dmitrij Doroščuk je s Slovencem Urošem Bundalom nosilec osrednjega bloka v obrambi beloruskega kluba, prav tako 27-letni Mikola Stecjura pa je igral na levem krilu, a je v sredo zapustil Dinamo. Jasno je, s katerima obrambnima sistemoma se bo Denič zoperstavil Ukrajincem (najboljša je tista obramba, ki ne prejme zadetka, pravi v šali), ne glede na telesno in psihično utrujenost igralcev pa je prepričan o uspehu v Velenju. »Psihično smo utrujeni, ker moramo igrati v kvalifikacijah namesto na EP na Danskem. Telesna utrujenost v tem delu sezone naj še ne bi bila težava, bolj bo problematična junija v dodatnih kvalifikacijah. A vse je v glavah: če bodo te 'naštimane', bomo zanesljivo uspeli, če pa ne bodo, pa bomo vseeno šli skozi, a malce težje,« dodaja Denič, kot zanimivost pa velja omeniti, da se je njegov sin Luka skupaj s Slovanovim rokometašem Vukom Lazovićem dogovoril za igranje v beograjski Crveni zvezdi.
Sebastian Skube se bo že tretjič v manj kot treh mesecih srečal z Ukrajinci. Kot igralec Celja Pivovarne Laško je sredi lanskega oktobra v evropski ligi prvakov gostoval pri Motorju v Zaporožju in k celjski zmagi z 32:29 prispeval kar šest zadetkov, dobra dva tedna pozneje pa je v reprezentančnem dresu doživel edini poraz Slovenije v prvih petih krogih v kvalifikacijah za SP 2015. »Kar zadeva reprezentančni dvoboj, smo Ukrajincem še marsikaj dolžni z novembrske tekme. Nihče od nas je še ni pozabil, še najmanj pa poraza, ki nas še vedno boli in peče. Zato jih želimo doma premagati, nadigrati in se jim maščevati za poraz v Zaporožju,« napoveduje Sebastian Skube, ki v reprezentanci večinoma igra na položaju levega zunanjega igralca. »Da je to moje igralno mesto, ni nobenih težav in s tem sem se že sprijaznil.«
Trebanjec je prepričan, da je Ukrajina močnejša od Švice, vseeno pa je prepričan, da bo ponovitev predstave Slovenije iz Schaffhausna dovolj tudi za ukrajinski skalp. »Proti Švici smo zgrešili kar nekaj stoodstotnih priložnosti. Če bi jih izkoristili, bi bila končna razlika še precej višja. In če bomo proti Ukrajini malce bolj zbrani pri strelih in v igri nasploh, ne bomo imeli nobenih težav. V naših glavah je samo zmaga, s katero se bomo uvrstili v dodatne kvalifikacije, nato pa junija še na SP,« ocenjuje Skube. Pred in med tekmo s Švico je bilo v slovenskem taboru tudi precej povišanih tonov, o čemer diplomirani biokemik meni: »Če ni čustev, se ne moreš iti športa. Moraš vedeti in čutiti, da si živ in da se za nekaj boriš. To je pač Balkan, kjer je vedno pritisk, drama. Tudi zato ne moremo biti sproščeni, ker tega ni v naši mentaliteti in sistemu. Tako tudi delujemo, v nasprotnem primeru ne gre najbolje.« Skube je tudi eden osmih igralcev Celja, ki jim po tej sezoni poteče pogodba. Na vprašanje, ali se dogovarja o podaljšanju sodelovanja s pivovarji, Sebastian z nasmeškom in skrivnostno odgovarja: »S Celjani bolj malo. Več o tem ne bom povedal.«