V primerjavi z oktobrsko tekmo v Velenju, ki jo je Slovenija dobila s 33:30, je v ekipi selektorja Borisa Deniča manjkalo pet igralcev (Prošt, Bilbija, Dobelšek, Bundalo, Marguč), v ekipi pa so bili trije, ki so takrat po pripravah v Zrečah izpadli s seznama šestnajstih igralcev (Zorman, Skok in Miklavčič). Tudi Švicarji so bili sinoči v Schaffhausnu precej oslabljeni, kajti poleg prvega zvezdnika Andyja Schmida (utrujenost) in stebra obrabe Daniela Fellmana (študijske obveznosti) si je na treningu roko poškodoval še levičar Nicolas Raemy.

Slovenci so na igrišču v manj kot tri leta stari dvorani BBC Arena (kapaciteta 3500 gledalcev; zgradil jo je Giorgio Behr, predsednik domačega kluba Kadetten) takoj zagospodarili na igrišču. Po dobrih petih minutah so vodili že s 4:0 in domači selektor Rolf Brack je bil prisiljen vzeti minuto odmora. Toda ta ni pomagala, kajti Slovenci so igrali agresivno v obrambi in učinkovito v napadu, gostiteljem pa sta največ preglavic povzročala vratar Gorazd Škof in desnokrilni igralec Dragan Gajić. Škof je že v prvem polčasu zbral devet obramb (na nasprotni strani Švicarja skupaj le tri: Aurel Bringolf eno, Nikola Portner, sin nekdanjega rokometaša Metaloplastike iz Šabca in jugoslovanskega reprezentanta Zlatka, pa dve), Gajić pa je v prvih tridesetih minutah kar sedemkrat zatresel mrežo.

Selektor Brack je vztrajno poskušal z napadi, v katerih je iz gola potegnil vratarja in dodal sedmega igralca v polju, a brez uspeha. Še več: slovenski rokometaši so njegovo taktiko nekajkrat kaznovali z zadetkom prek celega igrišča v prazna vrata. Razlika v korist Deničeve ekipe je vztrajno naraščala in v 22. minuti je prvič dosegla sedem zadetkov (14:7), do odhoda na odmor pa je še petkrat znašala plus sedem. Švicarji, ki imajo med šestnajstimi igralci le dva iz tujih klubov (oba v Nemčiji, Manuel Liniger igra za prvoligaški klub Balingen, Alen Milošević za drugoligaški Leipzig; med slovensko šestnajsterico je kar 13 »legionarjev« in trije člani Celja PL), so bili tudi v drugem polčasu povsem nebogljeni.

Tekma je spominjala na igro mačke z mišjo. Gajić je še naprej neusmiljeno zadeval (kar enajst golov do 42. minute, nato je dobil zaslužen počitek) in kljub številnim Deničevim rotacijam je Miha Žvižej v 47. minuti poskrbel za premierno vodstvo z desetimi zadetki prednosti (25:15). Nekaj prej je po dvanajstih obrambah Gorazda Škofa (v zadnjih tednih je imel velike težave z gležnjem) v vrata prišel Matevž Skok, osem minut pred koncem pa so si Slovenci priigrali rekorden naskok v Schaffhausnu – enajst zadetkov (28:17). Švicarji so nato dosegli štiri gole zapored in po dolgem času zaostanek zmanjšali na sedem, a že dolgo pred tem je bilo povsem jasno, da bo Slovenija dosegla deseto zmago na 13. medsebojni tekmi (še en remi in dva poraza). In Slovenci so si priigrali še en luksuz: kljub porazu v Zaporožju s štirimi goli (28:32) jim za končno prvo mesto proti Ukrajini v Velenju zadošča že zmaga z golom razlike.

»Taktično smo se dobro pripravili in odigrali tako, kot smo se dogovorili. Že od prve minute smo Švicarjem pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Ali je imel strah velike oči? Če igraš brez strahu in živčnosti, si na igrišču anemičen in to se nam je morebiti dogajalo na prejšnjih tekmah, na katerih smo bili verjetno malce preveč prepričani vase,« je ocenil reprezentant Dragan Gajić. Član francoskega Montpellierja je še dodal: »To je bila naša najbolj čustvena tekma v teh kvalifikacijah. Ni pomembno, kdo je bolj v formi in kdo manj, glavno je, da nekaj igralcev potegne ekipo. Povrnili smo tudi kolektivni duh, ki nas je prej skoraj vedno krasil, individualne statistike pa niso pomembne. Proti Ukrajini moramo igrati svojo igro, kajti našo hitro igro lahko spremljalo le redke reprezentance na svetu. Ukrajinci so višji in težji, zato bo naša hitrost glavni adut.«

Skupina 3, 5. krog: Ukrajina – Luksemburg 34:22 (15:12), Švica – Slovenija 23:31 (12:19), vrstni red: Ukrajina 9, Slovenija 8, Švica 3, Luksemburg 0.