Bohinjci so nezadovoljni, ker nimajo avtonomije pri urejanju pogojev za življenje, obenem pa so omejeni tudi kot prebivalci TNP: »Zaradi tega imamo 67 omejitev. Ne smemo tega, ne smemo onega. Obiskovalci lahko nabirajo gozdne sadeže, nam je prepovedano. Da ne govorim, kako je z dejavnostmi, ki bi koristile vsem. Ker ne smemo opravljati sezonskega gostinstva, okoli 10.000 obiskovalcev prinese hrano in pijačo s seboj, mi pa potem s tovornjaki odvažamo smeti z obale jezera!« je dejal predsednik KS Stara Fužina Pavel Zalokar in kritičnih pripomb ni manjkalo.
Zato v Bohinju pričakujejo, da bo država tudi kaj dala in ne samo jemala, in terjajo olajšave pri davku na nepremičnine, ki grozi turizmu. Lastnik družinskega penziona bo tako moral namesto nekaj manj kot 1500 plačati skoraj 8500 evrov tega davka. Obenem država brez slehernih posledic zamuja z načrti za Vogel, ki tako sploh nima izhodišč za razvoj, naložbe...
Državni predpisi pretijo, da prevozov po jezeru ne bo več, ker bo treba podreti pomole, ki so zdaj nezakoniti. Predsednik državnega zbora Janko Veber je obljubil pomoč, ker državni zbor nadzoruje tudi izvajanje zakonov, v kratkem bo tudi sestanek komisije za kmetijstvo in okolje, kjer bodo Bohinjci ponovno predstavili svoja stališča.
Dve tretjini občine Bohinj je v Triglavskem narodnem parku, ki gre Bohinjcem vse bolj v nos zaradi spoznanja, da tudi po spremembi zakona v letu 2010 niso dobili nič od zagotovljenega, kaj šele obljubljenega. Še več, namesto države sami skrbijo tudi za ceste. »Država je prodala deleže zasebniku in zdaj številni njegovi hoteli propadajo,« je opozoril na zgrešene odločitve iz preteklosti Franc Kramar. Marsikatera kritika se je tudi tokrat samo ponovila, Bohinjci pa so zdaj ljubljanskih odločitev in posegov v njihovo življenje resnično (pre)siti. Ali bodo pripombe in zahteve tudi uresničene, bo jasno kmalu. Dejstvo je, da naj bi njihova vpetost v čuvanje lepe narave in dediščine pomenila prednost, a jim predpisi in zakoni in posledice ogrožajo preživetje.
