Vpliv Feda se je občutno povečal v letih zadnje recesije. S privolitvijo ameriške vlade je guverner Ben Bernanke s svojo ekipo dobil široka pooblastila pri bojevanju z nezaželeno upočasnitvijo gospodarske aktivnosti in še posebno v bitki proti kolapsu finančnega sistema. Tako smo bili v zadnjih petih letih priča mnogim nestandardnim in neobičajnim spodbujevalnim ukrepom, s katerimi je Fed posegel na področja, na katera v preteklosti ni. Zaradi tega so se v finančnih krogih okrepili nasprotniki trenutne politike Feda, saj po njihovem mnenju z uveljavitvijo nestandardnih ukrepov narašča tveganje upočasnitve gospodarske rasti in stabilnosti finančnega sistema, ki je povezano z neznankami pri postopnem ukinjanju tovrstnih ukrepov. Tako so se kritike na račun Bernankeja kot ikone Feda in velikega poznavalca depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, ki je pomembno zaznamovala njegovo filozofijo vodenja monetarne politike, okrepile predvsem v poznejših različicah spodbujevalnih ukrepov. Te po mnenju analitikov niso več bistveno vplivale na gospodarsko aktivnost, pač pa na neproduktivno alokacijo kapitala.
Bernanke se bo tako po svojem odhodu z vrha Feda konec meseca v zgodovino zapisal kot eden najbolj kontroverznih guvernerjev, njegovo uspešnost v boju z zgodovinsko težkimi razmerami pa bo pokazala prihodnost. Pri tem bo veliko odvisno od njegove naslednice na vodstvenem položaju Janet Yellen, ki je ključna arhitektka trenutne monetarne politike, s čimer je zagotovljena njena kontinuiteta. Analitiki tako v letu 2014 pričakujejo postopno zmanjševanje monetarnih spodbud na način, ki je bil nakazan na decembrskem zasedanju guvernerjev.