V teh dneh, ko ne vemo, ali imamo mrzlo, deževno poletje, muhast november ali najbolj zanič zimo v zadnjem času, je prav zaradi čudnega vremena opaziti številna prehladna obolenja. Eden smrka, drugi kašlja, tretji kiha – skoraj kakor v narobe pravljici! Za rešitev tovrstnih tegob lahko uberemo vsaj dve poti – odidemo v zdravniško čakalnico po še kakšen dodaten virus ali pa se držimo domače medicine in koristno združimo s prijetnim. Že davno tega so vedeli, da česen ni le izjemno okusna sestavina hrane, temveč s svojo silno močjo pozdravi še tako betežnega človeka. Glas ljudstva namreč govori, da krepki odmerki česna hitreje od vsakega zdravila pozdravijo razne prehlade in vnetja, česen pa lahko mirno uvrstimo tudi med najpogostejše in najbolj priljubljene začimbe večine svetovnih kuhinj. Kot začimba je izredno priljubljen in izredno nepriljubljen hkrati, kar ne čudi. S svojo omamno aromo, ki jo lepo razvije med kuho ali peko, navdušuje predvsem gurmane, nekoliko manj pa menda gurmanke. Nekatere celo izredno odbija. Znani so primeri iz družinskega življenja, ko je bil soprog poslan prenočevat na kavč v (tudi pozimi) dobro zračeno dnevno sobo. Vprašali bi se lahko tudi, ali je premoč slavnih kuharjev pred kuharicami (lahko sploh naštejemo kakšno svetovno znano?) morebiti povezana z odnosom do česna … Denimo Francozi, ki slovijo po dobri kulinariki, česna pospravijo ogromno. Kljub relativno mastni prehrani zato tudi nimajo težav s holesterolom. No, malce jim pomaga še črno vino. Pa smo skoraj pri osnovah sredozemske kulinarike: olive, česen, paradižnik in črno vino vsak dan – in gre dohtar stran. Ampak Francija ni pradomovina česna, kot bi utegnili pomisliti. Menda izvira iz Azije – Kitajska je še danes njegova največja svetovna pridelovalka. Pred leti v naših trgovinah skorajda ni bilo moč kupiti česna slovenskega izvora, v veliki večini je bil v ponudbi samo orjaški kitajski, ki je zgolj bleda senca klenega domačega, drobnega in močnega česna. Okrog tega je bilo veliko polemik in dandanes je slika z domačim pridelkom bistveno boljša. Kakorkoli, česen se ne poda le k slanim jedem. Denimo na Slovaškem in še kje imajo navado, da strok česna sesekljajo, ga zmešajo z medom in postrežejo na sladkem prazničnem vaflju. Okus je – to vam podpisani zagotavljam po lastnih izkušnjah – veliko boljši, kot bi si utegnili predstavljati.
Špageti s česnom in čilijem
Potrebujemo 250 g špagetov, 4 žlice ekstra deviškega olivnega olja, morsko sol, 2 stroka česna, zdrobljen čili po okusu, 1 vejico peteršilja, parmezan.
Testenine skuhamo na zob v veliki količini vode. Sredi kuhanja v veliki kozici segrejemo olivno olje. Dodamo narezan česen in čili. Med mešanjem počasi pražimo kakšno minuto (ne več!), da česen zadiši. Blago posolimo in in dodamo kuhane, odcejene špagete, rahlo premešamo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in ribanim parmezanom. Takoj postrežemo s črnim vinom.
Njoki iz pečenega krompirja in česna
Potrebujemo 1 kg krompirja, 3 dl moke, 2 rumenjaka, morsko sol, 1 glavo česna
Pečico segrejemo na 200 °C. Krompir očistimo in neolupljenega položimo v pekač, obložen papirjem za peko. Dodamo neolupljeno glavo česna in pekač za slabo uro položimo v pečico, da se krompir povsem zmehča, lupina pa postane nekoliko hrustljava. Pečen krompir vzamemo iz pečice. Podolžno ga razpolovimo in pustimo, da se nekoliko ohladi in posuši. Iz krompirja v skledo z žličko izdolbemo meso. Pečene lupine sesekljamo in primešamo. Česen iztisnemo iz lupine in ga dodamo h krompirju. Oboje pretlačimo, da dobimo gladko zmes, ki ji dodamo rumenjaka in jo dobro premešamo. Zmes potresemo z dobrim decilitrom moke. Nežno premešamo, potem pa dodamo še dober deciliter moke. Potem moko sproti dodajamo po potrebi, da dobimo gladko, mehko testo. V veliki posodi pristavimo slano vodo za kuhanje njokov. Testo razdelimo na koščke velikosti teniške žogice, ki jih na pomokani delovni površini razvaljamo v svaljke. Te narežemo na centimeter dolge njoke, v katere z vilicami nežno vtisnemo vzorec, da se jih omaka lažje oprime. Polagamo jih v krop in počasi kuhamo, da priplavajo na površje, nato jih s penovko poberemo. Postrežemo z omakami, golaži, s stopljenim zeliščnim maslom in podobnim.
Pire krompir s česnom
Potrebujemo 500 g krompirja, 2 žlici masla, 0,5 dl sladke smetane (ali mleka), 1 glavo česna, 1 žlico olivnega olja, morsko sol, sveže mlet poper.
Najprej pripravimo česen: z nožem odrežemo vrh glave, tako da vidimo posamezne stroke. Pokapljamo z oljem, posolimo in popramo ter pečemo v pečici pri 180 stopinjah (morda hkrati s prilogo pireju) približno pol ure ali dokler ni česen čisto mehek . Neolupljen krompir operemo, narežemo na četrtine in do mehkega skuhamo v slani vodi. Nato vodo odlijemo in še vročemu krompirju dodamo maslo, smetano in pečene stroke česna. Pretlačimo in ponudimo kot prilogo ali glavno jed.
Špageti z baziliko in česnom
Potrebujemo 250 g špagetov, šop sveže ali zamrznjene bazilike, 1 strok česna, 4 žlice olivnega olja, 30 g naribanega parmezana, morsko sol, sveže mlet poper.
Na zob skuhamo špagete in jih odcedimo. Medtem operemo in osušimo baziliko. Nekaj lističev prihranimo za dekoracijo, preostale pa narežemo na majhne koščke. Olupimo česen in ga stisnemo. V veliki ponvi ali kozici rahlo segrejemo olje in dodamo narezano baziliko ter česen. Premešamo in ko česen zadiši, dodamo špagete. Solimo in popopramo po okusu. Nadevamo na krožnike, okrasimo s preostalimi lističi bazilike in potresemo s parmezanom.
Kruhki s česnom in papriko
Potrebujemo 4 majhne sveže glavice česna, 8 rezin kruha, 3 žlice olivnega olja, peteršilj, morsko sol, 8 rezin pečene paprike
Vsako glavico česna ohlapno zavijemo v folijo in jo pečemo v vroči pečici pol ure. Rezine kruha popečemo, glavico česna prerežemo in s pomočjo noža iztisnemo vsebino iz ovoja. Namažemo jo na pečen kruh, potresemo s peteršiljem, rahlo posolimo in prekrijemo s pečeno papriko.
Zoran Triglav (Foto: Luka Cjuha)
