V PU Kranj so imeli od leta 2011 šest vlog gorenjskih policistov za opravljanje drugih dejavnosti. Tri so zavrnili, v primeru kriminalista Danila Šenka (o njegovem popoldanskem delu smo pisali včeraj) za to ni bilo ne prej ne zdaj nobenih razlogov. Bojan Kos, odgovoren za stike z javnostjo v PU Kranj, pojasnjuje: »Upravo je seznanil s svojim delom, ki ni v nasprotju z zakonom ali v konfliktu z interesi delodajalca. Ni nobenega razloga, da bi mu torej tako delo prepovedali. Jasno pa je, da bi PU Kranj ukrepala, če bi šlo pri takem delu kogar koli za tveganja, ki vplivajo na strokovno in zakonito opravljanje dela.« Naj dodamo, da Danilo Šenk večino storitev opravi pri organizaciji prireditev (maturantski plesi) ali ozvočenju javnih dogodkov. V svojem podjetju ima enega zaposlenega, leta 2012 je imel okoli 7000 evrov dobička.
Stiska sili policiste v dodatno delo
V Generalni policijski upravi (GPU) so nam pojasnili, da je lani 47 policistov obvestilo nadrejene o dejavnosti, ki jo želijo opravljati. Dvema policistoma je generalni direktor dejavnost prepovedal, drugim 45 pa ne. Pri policiji ocenjujejo, da je zakonodaja na tem področju ustrezna. Pojasnili so, da ni sporno, če kriminalist Danilo Šenk kot podjetnik pride v stik s policisti pri opravljanju njihovih nalog, kot se lahko zgodi na »njegovih« prireditvah. »V primeru, ko policist pri svojem delu ne izvaja nalog v zvezi z nadzorom (zakon o javnih zbiranjih) in ne obstajajo druge okoliščine, ki bi nakazovale konflikt interesov, ni razloga za prepoved dejavnosti policistu,« so zapisali v GPU.
Zoran Petrović iz Sindikata policistov Slovenije je opozoril, da je vse več primerov dodatnega dela policistov, kjer gre večinoma za bistveno manjše zaslužke. V tako delo so policisti prisiljeni, ker jim plače ne zadoščajo za normalno preživljanje: »Tako priložnostno delajo kot vulkanizerji, pri strežbi, celo izdelujejo nakit in podobno. Ključno je, da spoštujejo zakonodajo glede možnega konflikta interesov. Morda bi v takem primeru za manj hrupa v javnosti zadoščalo že, če bi policist deloval zunaj kraja, kjer opravlja večino svoje podjetniške dejavnosti. Za nas je pomembno, da policisti to možnost imajo, ker je drugače možno zatekanje k sivi ekonomiji oziroma so policisti zaradi eksistenčne stiske lažje podkupljivi.« Podobno razmišljajo v Policijskem sindikatu Slovenije, kjer je Radivoj Uroševič opozoril, da bi bilo najbolje, če bi policisti zaslužili dovolj z rednim delom in ne bi bilo treba iskati dodatnih zaposlitev.
Uradniki sami tehtajo konflikt interesov
Zakon o javnih uslužbencih, kamor sodijo tudi policisti, opredeljuje v 100. členu tudi opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov. Tu so uradniki in s tem policisti v zanimivem položaju, ker morajo najprej sami oceniti, ali bi njihov osebni interes lahko vplival nepristransko in objektivno na opravljanje nalog. Takoj ko sami zase sprejmejo tako oceno, »morajo, ko je glede na okoliščine to mogoče«, o tem obvestiti predstojnika. Ta poda končno oceno oziroma preveri, ali so bile uradnikove naloge opravljene ustrezno s tem členom.
Kaj se zgodi, če policist ali kdor koli drug ne oceni, da dela kaj v nasprotju z zahtevami zakona? Samoprijava namreč ni ravno pogosta in preprosta zadeva. »Če bi policist ne ravnal tako, kot mu nalaga zakon, bi tvegal tudi prekinitev delovnega razmerja ali druge sankcije. Ko bi namreč policija ugotovila, da krši 100. člen, bi začela postopek,« nam je pojasnil Bojan Kos.
