To je kar nekako prelomni dosežek, saj je to z izjemo dosežkov kraljice Petre Majdič sploh prva uvrstitev slovenskih tekačic med trideseterico v skupnem seštevku sedemdnevne tekaške novoletne turneje.
Jezerškovi, tudi udeleženki prvega Toura 2007, je to uspelo v četrtem poskusu. Pred zadnjo, edino preizkušnjo, ki vseh osem let ostaja v programu, je imela 27-letna Kranjčanka še lepo izhodišče. Kazala je dobro formo. Že v Dobbiacu v petek je dosegla 19. čas dneva in tudi na sobotni klasični preizkušnji končala 25. Iz stadiona v Teseru se je proti Alpam Cermis zapodila kot 26., pod vznožjem je bila že 22. In leta 2012 je prav v istem vzponu z 19. časom dneva že dokazala, da je dobra plezalka. Namesto sonca, kot si je zaradi napovedi obetala v petek, pa je deževalo in snežilo. »Trener Gracer pravi, da sem bila v spodnjem ravninskem delu morda prehitra, saj sem sledila ritmu Nemke Nystad (19.) in Švedinje Rydqvist (18.). Vendar želja po dvajseterici je bila velika. Ne samo moja, pač pa vse ekipe. Dvajset se le lepše sliši kot devetindvajset. A to je bilo moje realno stanje,« se je sprijaznila s končno bero (30. čas dneva) najtežjega tekaškega dne zime, kot ga opisujejo vsi udeleženci. Ob tem si je po drugi plati oddahnila, ker ji stalno uvrščanje med trideseterico tudi na najtežjih vzdržljivostnih preizkušnjah prinaša psihično stabilnost in samozavest in upanje, da bo s tem dobila zaupanje za nastop na olimpijskih igrah. »Imam normo B, a bi želela na tekmi svetovnega pokala v Szklarski Porebi (18.–19. januarja) to potrditi z osebno normo A, čeprav upam, da imam zaupanje trenerja tudi kot članica štafete.«
Kakšen pomen ima Tour de Ski, pa najbolj kaže izjemno veselje in ponos Norvežanov, vodilne svetovne tekaške nacije. V osmi izvedbi so le dočakali slavje Therese Johaug in Martina Johnsruda Sundbya. Le Avstrijec Johannes Dürr, ki se je že lani izkazal kot izjemen plezalec, jim je s tretjim mestom, potem ko je izpodrinil zvezdnika Pettra Northuga, zmagovalca sobotne etape, pokvaril popolno prevlado. Astrid Jacobsen je začela kot vodilna, a se je, tako kot pred leti Petra Majdič, zgolj zaradi strmega zaključka, tudi 28-odstotnega naklona, morala sprijazniti, da ni rojena za veliko zmago na največji in najtežji vsakoletni tekaški preizkušnji.
Drobna in poskočna Therese Johaug - Duracell je v najboljši meri še petič dokazala, da ji v take strme klance ni para. Mimo finskega paketa je priplezala tudi tretja Heidi Weng. »Zdi se mi neverjetno, da sem prva Norvežanka na cilju Tour de Ski. To je uresničitev sanj. Vedela sem, da bo to moj dan,« je v solzah zaradi izmučenosti s težavo vrel ponos iz Therese. Martin Sundby je s tem, ko je po treningu nehal zobati piškote in čips, ter začel bolj trenirati tudi sprint in namenil pozornost počitku, dokazal, da se je razvil v najbolj vsestranskega tekača. In zaslužek obeh junakov Toura – 90.000 švicarskih frankov.
