"Veliko denarja smo vložili v arbitražo, ki bo določila mejo med Hrvaško in Slovenijo. Zato je pomembno, da vse, kar je mogoče, uredimo dvostransko, arbitraža pa je zgolj zadnja možnost, ko drugače ni možno doseči dogovora," je dejala Pusićeva. Obžalovala je, ker državi nista uspeli razrešiti vprašanja meje v dvostranskih pogajanjih.
Milanović se je strinjal, da so stroški arbitražnega postopka visoki, a je Pusićevi odgovoril, da bodo z arbitražo prekinili večletna prerekanja v pogajanjih o meji s Slovenijo.
"Arbitraža bo stala veliko manj kot energija in kalorije, ki smo jih porabili v 20 letih," je dejal Milanović. Dodal je, da sta imeli zaradi nerešenega vprašanja meje obe državi škodo. Ob tem je ocenil, da je več škode utrpela Hrvaška kot Slovenija.
Milanović je danes spomnil tudi, da Hrvaška nima podpisanega sporazuma o meji niti z eno izmed nekdanjih jugoslovanskih republik. Poleg Slovenije meje niso uredili s Srbijo, BiH in Črno goro, s katero ima Hrvaška zgolj začasni sporazum. Izrazil je pripravljenost, da bi tudi ta mejna vprašanja reševali z arbitražo.
Vsaj z arbitražo
"Zadovoljen bom, če bomo težave z ostalimi sosedami rešili vsaj z arbitražo. Če ne gre dvostransko, potem z arbitražo, kar je manjša škoda", je ocenil hrvaški premier.
Stroški postopka na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu predstavljajo le del denarja, ki ga bosta Hrvaška in Slovenija plačali za arbitražo. Hrvaški mediji so ocenili, da bosta obe porabili po približno pet milijonov evrov, večinoma za tuje odvetnike. Hrvaška naj bi zaenkrat porabila približno 12 milijonov kun (1,6 milijona evrov).
Arbitražni postopek o meji med Slovenijo in Hrvaško je sicer pred neposrednim predstavljanjem argumentacije obeh držav arbitražnim sodnikom, kot je to napovedala Pusićeva. Arbitražno sodišče sicer še ni objavilo datuma, kdaj se bo začela ustna obravnava.
Državi sta v skladu z arbitražnim sporazumom 11. februarja lani izmenjali memoranduma za arbitražo o meji, v katerih sta predstavili svoje poglede glede poteka meje med državama, devet mesecev kasneje, 11. novembra, pa še odgovore na ta stališča oziroma protimemoranduma.
Za celovitost
Zaradi tajnosti arbitražnega postopka podrobnosti o predstavljenih stališčih strani niso znane, a je iz zgodovine spora jasno, da si Slovenija prizadeva predvsem za celovitost Piranskega zaliva in prost dostop do odprtega morja.
Zagreb temu nasprotuje in vztraja pri morski meji po sredini Piranskega zaliva, ker meni, da Slovenija nima pravice do neposrednega stika svojega teritorialnega morja z odprtim morjem. Spornih je tudi več točk na kopnem, na primer zaselki na levem bregu Dragonje ali potek meje na Muri.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pomladi lani ocenil, da Hrvaška v svojih stališčih nima "nerazumnih zahtev", potem ko so nekateri mediji poročali, da Hrvaška zahteva celo Portorož.
Razsodbo arbitražnega sodišča bi bilo težko pričakovati že letos, bolj verjetno je, da bo odločitev padla v prvi polovici prihodnjega leta. Ta bo končna in obvezujoča za obe strani.