Ljubitelji zimskih športov bi bržčas Črnjanko postavili na prvo mesto. Če bi šteli samo športni dosežki, bi seveda imeli prav, a košarka je združila ne le športno, pač pa tudi gospodarsko, turistično, navijaško in še kakšno plat dogajanja v Sloveniji. Tistih 21 dni v septembru je bilo za mnoge pomembno samo eno - oranžna žoga in vse, kar se je vrtelo okrog nje.
Eurobasket deležen številnih pohval, manjkala je le slovenska medalja
Pričakovanja so bila z rezultatskega vidika visoka, morda celo previsoka. Medalja domače reprezentance je bila ne samo tiha želja, na koncu se je razpletlo s petim mestom. A slovenski navijači so naše košarkarje podpirali do konca in v nabito polni dvorani Stožice pripravili nepozabno vzdušje. Čeprav je bilo po organizacijski plati še nekaj mescev pred začetkom precej skrbi, pa se je za slovensko zvezo nazadnje tekmovanje razpletlo odlično. Pohvale so deževale z vseh strani, EP so označili za praznik košarke. Devetdeset tekem si je ogledalo 330.000 gledalcev, v povprečju 3700 na tekmo, kar je skoraj deset odstotkov več kot na prejšnjem prvenstvu v košarkarsko še bolj nori Litvi. EP je spremljalo kar 1300 novinarjev, televizijski prenosi pa so šli v 167 držav.
Evropski prvaki so na koncu postali Francozi, ki so v četrtfinalu izločili tudi varovance Božidarja Maljkovića in razblinili slovenske sanje o medalji, v polfinalu so bili boljši od Špancev, v finalu pa od Litve. Za najkoristnejšega igralca turnirja je bil izbran Tony Parker, v idealno peterko pa so dobre igre popeljale tudi Gorana Dragića.
(Foto: Luka Cjuha)
Mazejeva podirala rekorde in osvajala globuse
Nesporno je v minulem letu z uspehi od slovenskih športnikov najbolj navdušila Tina Maze. Postavljala in prestavljala je mejnike, zbirala medalje s svetovnega prvenstva, zmage v svetovnem pokalu in na vsaki tekmi letvico sebi in tekmicam, ko bodo skušale izboljšati njeno bero v svetovnem pokalu, postavljala vse višje. Na koncu se je ustavila pri 2414 točkah, v svoji rekordni zimi pa je pobrala veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter male za prva mesta v veleslalomu, superveleslalomu in superkombinaciji, druga pa je bila v seštevkih slaloma in smuka. Bila je 24-krat na stopničkah za zmagovalke, posamičnih zmag je bilo v zimi 2012/13 deset, vsestranska Črnjanka pa se ni zadovoljila le z zmagami v pokalu. Tudi svetovno prvenstvo v Schladmingu je bilo njeno, saj je pobrala še nekaj medalj (zlato v superkombinaciji, srebrni pa v veleslalomu in superveleslalomu). Mimogrede je premagala še slavnega Hermanna Maierja po številu točk v svetovnem pokalu, s krepko več kot 2000 točkami postavila težko ponovljiv mejnik v alpskem smučanju in za 1313 točk premagala najbližjo zasledovalko. Mazejeva si je prislužila še vrsto priznanj: od slovenskega državnega odlikovanja do nagrad za najboljšo smučarko po izboru novinarjev, njej v čast pa so se spomladi vrstili številni sprejemi navdušenih navijačev.
(Foto: Reuters)
Pozimi ni blestela le Mazejeva, za pravljico so poskrbeli hokejisti
Čeprav je Mazejeva v vseh pogledih izstopala in je dosegla skorajda vse, kar je bilo mogoče osvojiti, pa ni bila edina, ki je navduševala slovenske ljubitelje zimskih športov. Slovenci so namreč v zimi 2012/13 nanizali lepo število uspehov, tako si je naslov svetovnega prvaka prideskal Rok Marguč in v Stonehamu slavil v paralelnem slalomu, s čimer je še dopolnil svojo zbirko kolajn (zdaj ima na SP že tri), skakalci so blesteli tako na SP v Predazzu (Peter Prevc je dobil dve posamični medalji, srebrno in bronasto) kot na tekmah svetovnega pokala. Dobili so več ekipnih preizkušenj (Zakopane, Willingen, Planica), posamične zmage pa so dosegli Jurij Tepeš, Jaka Hvala in Robert Kranjec. Na svetovnem prvenstvu pa se je z bronasto medaljo izkazal tudi slovenski biatlonec Jakov Fak.
(Foto: Jaka Gasar)
Lepo pravljico so spisali tudi slovenski hokejisti. V dolgih letih, odkar je Slovenija samostojna, so številni igralci lahko le sanjali o največjem cilju, olimpijskih igrah. Za hokejske velesile so OI vrhunec dogajanja vsaka štiri leta, saj takrat prekinejo tudi ligo NHL in na ledu so res vsi najboljši. V Sočiju bodo prvič med hokejsko smetano tudi Slovenci, ki so februarja v danskem Vojensu pripravili manjšo senzacijo in se ob favoritih Dancih in Belorusih prebili na igre. Ni slabo za državo, ki ima nekaj deset igralcev v članski konkurenci in niti ne pravega državnega prvenstva. V Sočiju se bodo, tudi s pomočjo prvega zvezdnika Anžeta Kopitarja (v kvalifikacijah ni igral) borili z ZDA, Slovaško in domačo reprezentanco Rusije. Res pa je, da so bili hokejisti nekoliko slabši na majskem SP, saj so se s samimi porazi na prvenstvu poslovili od elitne konkurence in bodo naslednje leto igrali v Južni Koreji na drugoligaškem prvenstvu.
(Foto: Jaka Gasar)
Rokometaši na svetovnem prvenstvu prvič prišli do polfinala
Rokometaši so že pozimi nastopili na svetovnem prvenstvu v Španiji in obstali tik pod odrom za zmagovalce. Potem ko so navduševali v predtekmovanju in izločilnih bojih, se je ustavilo v polfinalu, kjer so jih premagali Španci, poznejši svetovni prvaki. V boju za tretje mesto so bili od Slovencev boljši še sosedje Hrvati in tako končali slovenske sanje o enem največjih uspehov v zgodovini ekipnih športov. A četrto mesto bo vendarle z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega rokometa, rokometaši so krepko izboljšali svoj doslej najboljši dosežek - deseto mesto - in ga bodo brez slabe vesti postavili ob bok drugemu mestu na domačem EP leta 2004. Rokometaši so sicer pol leta pozneje španski vtis nekoliko pokvarili, ko so junija v kvalifikacijah doma izgubili z Belorusi in zato ostali brez EP 2014.
(Foto: Tomaž Skale)
Dugonjić osmoljenec leta, Kozmus po dolgem času brez medalje
Atleti in plavalci so nastopili na svetovnih prvenstvih v Barceloni in Moskvi. Medalj za Slovenijo ni bilo, a so bili slovenski športniki trikrat zelo blizu. Zbrali so tri četrta mesta, plavalec Damir Dugonjić bi brez težav kandidiral za osmoljenca leta, saj je bil četrti tako na 50 kot na 100 m prsno, skupno so mu do medalj zmanjkale tri stotinke. Za uteho je dosegel evropski rekord na 50 m prsno, ob koncu leta pa je zmagal na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih na 50m prsno, na 100m prsno pa je osvojil bron.
Najboljši slovenski atlet na SP v Moskvi je bil Primož Kozmus, ki pa je s četrtim mestom prvič po petih velikih tekmovanjih ostal brez medalje.
Slovenski športniki pa so dosegli še kup zmag in kolajn na svetovnih in evropskih pokalih ter svetovnih prvenstvih: judoista Rok Drakšič in Lucija Polavder, telovadec Sašo Bertoncelj, strelka Živa Dvoršak, gorska kolesarka Tanja Žakelj, kajakaša Anže Berčič in Eva Terčelj, kanuist Benjamin Savšek, mirnovodašica Špela Ponomarenko Janić in še kdo ... Motokrosist Klemen Gerčar pa je letošnji svetovni prvak razreda MX3.
Posebno omembo si zasluži tudi 19-letni kolesar Matej Mohorič, ki je na svetovnem prvenstvu zmagal na cestni dirki za kolesarje do 23 let in tako lanskemu naslovu mladinskega svetovnega prvaka dodal še tega med mlajšimi člani.
Odlično leto za mariborske nogometaše
V klubski konkurenci so blesteli nogometaši Maribora, ki so po novem naslovu državnega prvaka v jeseni znova prišli do skupinskega dela evropske nogometne lige, tam pa jim je uspel še veliki met in preboj v izločilne boje, kjer se bo februarja pomeril s Sevillo.
(Foto: Tomaž Skale)
Slovenski vladar košarkarskih igrišč je bila ponovno novomeška Krka, Union Olimpija pa se je prvič po dolgih letih morala zadovoljiti z drugoligaškim tekmovanjem, evropskim pokalom, kjer je v skupinskem delu osvojila prvo mesto.
Na rokometnih igriščih je velenjski Gorenje ubranil naslov državnega prvaka, v ligi prvakov pa izpadel v osmini finala, kjer je z nastopi v Evropi končalo tudi Celje. Rokometašice Krima Mercatorja so v ligi prvakinj izpadle v polfinalu.
Leto 2013 konec nekaterih športnih in žal tudi življenjskih poti
V letu 2013 so se za slovo od tekmovalnih aren odločili nekateri odlični športniki, telovadec Aljaž Pegan, smučar Andrej Jerman in kolesar Tadej Valjavec, slovenski šport pa je žal zaznamovala tudi smrt. Za vselej so se poslovili obetavni speedwayist Matija Duh, ki se je smrtno ponesrečil na dirki v Argentini, huda bolezen je ustavila življenjsko pot šahistke Vesne Rožič. Umrla sta tudi nekdanji smučar prve slovenske zlate generacije Boris Strel in dobitnik prve medalje v judu na EP Stanko Topolčnik, ob koncu leta pa je v nesreči na kolesu življenje izgubil začetnik gorskega kolesarstva Gorazd Stražišar.
