Dr. Marko Likon je znanstvenik, raziskovalec in podjetnik. Je lastnik postojnskega razvojnega podjetja Insol, ki je s svojimi inovacijami na področju okoljskih tehnologij in trajnostnega razvoja prodrlo med najboljša tovrstna podjetja na svetu. Strokovnjak za pretvarjanje odpadkov v nove izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot bi mu lahko rekli, sledi svojemu motu, da odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati.
Poskus, ki je šokiral
Pogovarjava se v njegovi rojstni hiši sredi Postojne, v kateri je uredil poslovne prostore in prenovil stanovanje, kjer lahko prenočijo njegovi poslovni partnerji z vseh koncev sveta. Vabila za svojo preselitev v tujino je za zdaj zavrnil. Kako bo v bodoče, ne ve. »Morda pa nam bo uspelo Američane prepričati, da investirajo pri nas,« pravi na pol v šali, na pol zares, potem ko pokaže posnetek preprostega eksperimenta. V posodici na vodi plava oljni madež. Ko vanj položijo kosem puhastih topolovih semen, ga ta čudežno popivna. Poizkus, ki je šokiral celo doktorja kemijske tehnologije, je bil bolj kot ne slučajen. »Če že testiraš vse mogoče, pa poglej še to,« je Likonu predlagala hčerka, ko je na dvorišču z avtomobila čistila nadležni puh. Sledile so obsežne raziskave in dosedanjemu seznamu patentov so se pridružili novi za uporabo topolovih vlaken za proizvodnjo naravnih superabsorbentov za čiščenje oljnih razlitij in za naravno izolacijo pri gradnji pasivnih hiš. Topolova vlakna kot nanocevke neslutene možnosti uporabe obetajo tudi v medicini kot nosilci prenosa zdravil v telesu.
Priložnost so, kot pravi Likon, med drugimi že zagrabile celo multinacionalka Kimberly-Clark in sklad tveganega kapitala SGI Global Business Advisors, LLC iz ZDA, o prenosu tehnologije pa se pogovarjajo z visokotehnološkim parkom Akron v ZDA. K temu so prispevala tudi ugledna priznanja, ki so jih prejeli v letošnjem letu, century inernational quality era award za razvoj in aplikacijo poslovnega modela odličnosti v raziskavah in razvoju, nagrado natural fibrenamics award 2013 je Insol prejel, ker je bil njegov projekt izrabe topolovih vlaken izbran za najboljšega na svetu, pred kratkim pa jim je Evropsko združenje za raziskave podelilo še nagrado european award for best practices 2013 za najboljšo evropsko prakso za inovacijo na področju uporabnih tehnologij...
Trg pove, koliko si vreden
Dr. Likon pravi, da je v znanosti pač tako, da 90 odstotkov vsega, kar odkriješ, zavržeš. Štejejo preostali odstotki. In zaradi teh je znanstvenik postal tudi podjetnik. Kljub prigovarjanju mu ni bilo do tega, da bi po doktoratu svoje delo nadaljeval na fakulteti. »Ni se mi dalo pisati člankov zaradi člankov samih. Pri nas v znanosti vsi pišejo neke članke, da dobivajo točke in ohranjajo svoje službe, pa čeprav so članki sami sebi namen in k ničemur ne prispevajo. Na žalost. Jaz pišem takrat, ko imam kaj napisati. Ko naredim projekt in ga dam na trg. Takrat vidiš, koliko si vreden.«
Majhnost podjetja ali majhnost države, od koder prihaja, ni nobena ovira. »V tujini se naš glas enakovredno sliši, smo uredniki pri British Journal of Applied Science & Technology in člani Lizbonskega sveta pri evropski komisiji,« pove in poudari, da imamo kljub finančno-ekonomskim razmeram pri nas veliko predvsem mikro in majhnih visokotehnoloških podjetij, ki nekaj pomenijo tudi v svetu. Ker gradijo na znanju, trdem delu, pogumu. »Nikoli se nismo mešali v politiko, politika pa ne v nas, zato fantastično funkcioniramo. Nismo nikomur nič dolžni, nimamo nobenih kreditov. Banke podpiranju takšnih projektov niso bile naklonjene niti prej, zdaj pa bodo še manj,« pravi Likon. Tudi do državnih nepovratnih sredstev je pri nas skušal priti le enkrat. »Na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS smo s projektom bioloških blat odleteli, ker je manjkal neki žig. To je bil prvi in edini poskus, da smo se v Sloveniji prijavili na razpis. Bili smo tako besni, da smo vso dokumentacijo prevedli in poslali v Bruselj na razpis Eco Innovation evropske agencije za konkurenčnost in inovativnost, kjer smo bili takrat med prvimi petimi ekoinovacijskimi projekti.«
V podjetju Insol v raziskave vložijo praktično ves denar, ki ga zaslužijo s svojo komercialno dejavnostjo, ekološkim svetovanjem različnim podjetjem. Plod desetletnega razvoja je več projektov, ki so v okviru novoustanovljenih podjetij zaživeli v praksi v državah po vsem svetu in prinašajo lepe poslovne rezultate, poleg topolovih vlaken omenimo tudi že nagrajena projekta pretvorbe odpadkov iz papirne industrije v absorbente za čiščenje oljnih razlitij in pretvorbe blat iz čistilnih naprav in odpadnega pepela v gradbene kompozite. Tehnologijo bodo uporabili tudi v Celju za sanacijo območja stare cinkarne, saj omogoča popolno stabilizacijo težkih kovin v onesnaženih zemljinah.