Kot je povedal šentjernejski župan Franc Hudoklin, v Šentjerneju na Štefanovo konje neprekinjeno blagoslavljajo že 155 let, posebnost njihove povorke pa je Štefanov prapor, ki ga na čelu povorke nosijo vse od slovenske osamosvojitve.
Število obiskovalcev današnje prireditve, ki so podobno kot nekateri konjeniki prišli z raznih koncev Slovenije in širše Dolenjske, je ocenil na približno 3000. Gre za najmnožičnejšo tovrstno prireditev v Sloveniji, je dejal.
Po županovih besedah gre tudi za ohranjanje lepe konjerejske in konjeniške tradicije. Prireditev pa vsako leto obišče tudi veliko mlajših obiskovalcev, kar je zagotovilo, da se bo skoraj 300 let staro izročilo na Šentjernejskem polju ohranilo in nadaljevalo, je poudaril.
Konj je eden izmed simbolov Šentjernejskega polja
Poleg petelina, cvička in konjskih dirk, ki jih šentjernejski konjeniški klub prireja 128 let, je konj eden izmed simbolov Šentjernejskega polja, tamkajšnji blagoslov konj ob Štefanovem pa je verjetno v Sloveniji med najstarejšimi, je še povedal Hudoklin.
Prireditelja današnjega Štefanovega sta bila prostovoljno gasilsko društvo iz Dolenje Stare vasi in občina Šentjernej. Konjeniki so se najprej zbrali na tamkajšnjem hipodromu, od tam pa se je povorka s praporščakom na čelu skozi Šentjernej odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila sredi 18. stoletja v Dolenji Stari vasi sezidana na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana.
Konje so danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in še nekaterih krajih po Sloveniji.