Devet zmag na devetih tekmah je izkupiček Brazilk, ki so v finalu premagale Srbijo (22:20). Po petem mestu na domačem SP 2011 in šestem na OI 2012 v Londonu so Brazilke (predčasno) prvič osvojile kolajno, čeprav je vrhunec generacije načrtovan za OI 2016 v domačem Riu de Janeiru. Morten Soubak, Danec na klopi Brazilije, je odlično vkomponiral južnoameriški temperament ter skandinavsko miselnost in taktiko, eden glavnih adutov pa je uigranost in igranje v močni Evropi. Med 16 reprezentantkami jih kar 12 igra v Evropi, od tega šest v avstrijskem Hypu, le štiri (in to najmlajše) v domovini. Povprečna starost je 26 let, na OI čez dobri dve leti in pol pa bodo igralke v najboljših rokometnih letih.
Srbija je po dveh lanskih EP (moški in ženske) gostila že tretje veliko tekmovanje in si prvič po SP 2001 v Italiji priigrala prvo žensko odličje na velikem tekmovanju. Da, tista Srbija, za katero igrajo tri nekdanje krimovke (Lekićeva, Cvijićeva, Damnjanovićeva) in ena sedanja (Krpeževa). Da, tista Srbija, ki je pred dvema mesecema v kvalifikacijah za EP 2014 proti Sloveniji v Tivoliju izgubila s 26:31. Da, proti Sloveniji, za katero zaradi sistema kvalifikacij po zemljepisnem ključu ni bilo prostora na SP, kvalificirale se niso niti Rusija, Ukrajina, Švedska, Hrvaška... Sočasno pa so v Srbiji igrale nekonkurenčne in rokometno smešne Paragvajke, ki so poskrbele za negativni rekord: proti Španiji so prvi polčas izgubile kar z 0:14.
In še tole. Na selektorski klopi treh reprezentanc od najboljših štirih je – Danec. Z izjemo srbskega šefa Saše Boškovića z Danske prihajajo Morten Soubak (Brazilija), Jan Pytlick (Danska) in Kim Rasmussen (Poljska). Očitno velja v ženskem rokometu parafrazirani slogan: Kliči Danca za uspeh!
