Glasbeniki dobro vedo, koliko truda je potrebnega, da postanejo vrhunski, toliko bolj, če se niso rodili kot geniji. Takšna, genialka, je Vanessa Mae. Singapurka z britanskim državljanstvom. Violinistka, ki se je že kot najstnica ponašala z vzdevkom Teeny Paganini, prodala 10 milijonov albumov in imela na bančnem računu 35 milijonov evrov.
A v navidez popolnem življenju je vendarle zevala praznina – že kot otrok si je namreč želela postati vrhunska smučarka. Ker za uresničitev želja nikoli ni prepozno, je violino pred tremi leti postavila v kot in jo zamenjala za smuči. Še več: preselila se je v Zermatt v Švici, smučarsko meko. Njena velika želja, nastopiti na olimpijskih igrah prihodnje leto v Sočiju, se je sprva zdela neuresničljiva, toda lepotička pod vodstvom slovenskega trenerja Janeza Slivnika vse bolj napreduje, kar je v zadnjih nekaj dneh dokazala tudi z vijuganjem med vratci na Krvavcu. Da bi si pod tajsko zastavo (njen oče je namreč Tajec) izborila mesto med potniki v Rusijo, pa mora nastopiti na petih tekmah z mednarodno udeležbo in nabrati določeno število točk.
Delovni dan začne ob 5.30
»Moj delovni dan se začne ob 5.30 zjutraj, ko počasi pijem kavo in gledam mogočni Matterhorn. Le kaj lepšega bi si lahko želela,« pravi glasbenica, ki se je pri štirih letih učila igrati na klavir, leto kasneje pa ga je zamenjala za violino. »Glasba bo vedno moja največja strast. Toda sedaj mi ni več treba vsako leto posneti albuma, kot sem počela v mladosti. Imela sem nešteto turnej in promocij, pri 20 letih v glasbi nisem več uživala.« Glasbo, ki ji sama pravi vseživljenjska strast, je zamenjalo smučanje, vseživljenjski hobi. Navsezadnje je na smuči prvič stopila pri štirih letih. Toda pokroviteljska mama, dolgo tudi njena menedžerka, je v njej videla zgolj – glasbenico. Tako se je pri njenih osmih letih odločila, da obiskovanje običajne šole ni več za Vanesso, pri 15 letih ni smela prespati pri prijateljici, mama ji je prepovedala tudi jahanje in smučanje, saj se je bala, da bi se violinistka poškodovala in si uničila kariero. Pokroviteljsko mamo je prenašala vse do 21. leta, ko sta se razšli vse prej kot prijateljsko in še danes ne govorita.
Otrok je prevelika odgovornost
Nato pa je v njeno življenje stopil moški, poznavalec vin Lionel Catalan, Francoz, ob katerem se je znova začela na glas smejati. Celo ko si je med smučanjem zlomila komolec, je ni preveč skrbelo, da bi to lahko uničilo njeno glasbeno kariero. »Strah me je bilo le, da mi bo ostala brazgotina, saj sem potrebovala operacijo, med katero so mi vstavili dve kovinski ploščici.« Toda neprijazna vzgoja, ki je je bila deležna kot otrok, je pustila posledice – ne želi se poročiti, prav tako ne imeti otrok. »Ne potrebujem prstana, da bi mi nekdo rekel ljubim te. Kar pa zadeva otroke... So prevelika odgovornost. Kaj pa, če bi bilo z mojim otrokom kaj narobe? Mislim, da bi otroka raje posvojila, tako bi pomagala otroku, ki je v stiski.« Do olimpijskih iger sta še slaba dva meseca. Ne glede na to, ali bo uresničila svoje sanje in se na veleslalomu pognala z istega startnega mesta kot Slovenka Tina Maze, pa se bo nato vrnila h glasbi in igranju na svojo 300.000 evrov vredno violino Guadagninija iz leta 1761. Samo malo bolj pazljiva pri izbiri strank bo morala biti, da se ne bo ponovil incident izpred dveh let, ko se je udeležila sprejema v čast čečenskega vodje Ramzana Kadirova, za igranje Vivaldijevih Štirih letnih časov dobila pol milijona ameriških dolarjev in si na glavo nakopala skupine za zaščito človekovih pravic.
