Triintrideset občin je na vlado pred kratkim naslovilo apel za odločitev o izvedbi kohezijskih projektov na njihovem območju, ki pripravljeni že več mesecev čakajo na začetek izvajanja, saj so ostali ujeti v zapletih glede razdelitve evropskih sredstev. Gre za 11 okoljskih projektov na področju oskrbe s pitno vodo (v porečju Drave, Ljubljanice, v Domžalah in Kamniku, Suhi krajini, na območju Kočevja, osrednje Dolenjske in Zgornje Save) ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda (na območjih Ljubljane, Domžal, Kamnika, Medvod, Vodic), skupno vrednih več kot 230 milijonov evrov, od česar bi 200 milijonov evrov zanje zagotovila Evropska unija.
Projekti imajo vsa potrebna gradbena dovoljenja in pravnomočno izbrane izvajalce, a ostajajo »na čakanju«, saj še nimajo odločb o sofinanciranju, ki jih izdaja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Do pridobitve odločb pa občine ne morejo podpisati pogodb z izvajalci, zato ti podaljšujejo bančne garancije, kar jih za vseh 11 projektov stane okoli 40.000 evrov na mesec. »Obstaja realna bojazen, da bodo izvajalci odstopili od ponudb oziroma ne bodo podaljšali bančnih garancij, kar pomeni, da nam ti projekti odpadejo, hkrati pa nastane še velika gospodarska škoda zaradi prekinitve postopka javnega naročanja,« so opozorili v občinah.
Izpadli iz kvote
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam odgovorili, da so pregledali vloge in jih za 11 projektov poslali na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v vlogi organa upravljanja pristojno za izdajanje odločb. Toda tukaj po drugi strani pravijo, da odločb ne morejo izdati, ker za dodatno potrjevanje nimajo podlage, torej prostih pravic porabe.
Z izdanimi odločbami je bila namreč že potrjena razdelitev vseh sredstev za okoljsko infrastrukturo v obdobju 2007–2013, kot tudi vse tako imenovane presežne pravice porabe (rezervni projekti) v skladu z lanskim sklepom vlade, a se zdaj zapleta pri dejanskem črpanju. Nekateri projekti, ki so odločbe pridobili, namreč niso pripravljeni do te mere, da bi jih lahko začeli izvajati oziroma je njihova izvedba v tej finančni perspektivi bistveno bolj ogrožena od omenjenih 11 projektov, ki pa so izpadli iz kvote in odločb niso dobili, opozarjajo na občinah. Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka, pravi, da rešitev vidijo v čimprejšnji odločitvi vlade, da ustrezno poveča presežne pravice porabe in omogoči, da v igro pravočasno vstopijo realno izvedljivi projekti, saj je črpanje na kohezijskem skladu zelo slabo, prav projekti na čakanju pa ga lahko pospešijo. V nasprotnem primeru bodo projekti propadli, »namesto zgrajene nujno potrebne infrastrukture, prepotrebne gospodarske aktivnosti in počrpanja EU sredstev pa bo povzročena le milijonska škoda na javnih sredstvih«, so opozorili.
Šest kritičnih projektov
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam še povedali, da so identificirali projekte, ki se ne izvajajo v skladu z v odločbi in v sofinancerskih pogodbah predvideno dinamiko, in da odziv občin upravičenk pričakujejo še ta mesec. O konkretnih projektih se niso izrekli, ker da bo seznam najprej obravnavala vlada. Iz poročila o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013, pripravljenega za vladno obravnavo, pa je razvidno, da je medresorska skupina evidentirala šest kritičnih projektov s področja okolja, težkih skupno 170 milijonov evrov.
Gre za projekte odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora, v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja ter v porečju Soče (centralna čistilna naprava Nova Gorica), regijski center za ravnanje z odpadki CERO Nova Gorica ter projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Dravinje in v porečju Sotle. Rok, do katerega bi morale občine pridobiti pravnomočna dovoljenja za gradnjo in izbrati izvajalce, je 31. december. Po tem datumu naj bi bil znan končni seznam kritičnih in nadomestnih projektov, pa tudi seznam projektov, ki bodo razdeljeni v faze, kar pomeni, da se bo njihovo izvajanje deloma preneslo v naslednjo finančno perspektivo. V že izdane odločbe sicer lahko poseže le organ, ki jih je izdal, torej ministrstvo za gospodarski razvoj.