Na uvodnih tekmah je Slovenija doma premagala Švico s 33:30 in izgubila v gosteh z Ukrajino z 28:32.

Niti z eno niti z drugo nisem zadovoljen, še posebno ne s tisto v Zaporožju. Takšnih tekem si ne igralci ne jaz ne smemo več dovoliti. Mi nismo več lovci, ampak nas lovijo. In če se tega nekateri ne zavedajo, prihaja do pretiranega sproščanja pri fantih, ki je povsem podzavestno. Potem nisi več lačen zmag in uspehov, ekipa pa na teh dveh tekmah ni bila lačna. Vseeno cilj na naslednjih štirih tekmah ostajajo štiri zmage, pričakovanja pa enaka, kot so bila pred začetkom kvalifikacij: prvo mesto in napredovanje v dodatne kvalifikacije in nato uvrstitev na SP.

Kako nameravate pri igralcih znova spodbuditi lakoto po uspehih?

Ko enkrat dobiš takšno zaušnico, kot smo jo mi dobili, je dovolj. Če si seveda pravi. Slovenska reprezentanca si v nobenem primeru ne bi smela dovoliti poraza proti Ukrajini, ne glede na kadrovsko zasedbo. Poraz je dovolj veliko opozorilo in dejstvo, da mi postajamo skalp, ki si ga želi vsak nasprotnik. Ko bomo – če bomo – vrnili pri igralcih lakoto po zmagah, ne bomo imeli več težav. Glede treningov se ne bo nič spremenilo, saj so bili že pred uvodnima tekmama na visokih obratih. A na tekmah se to ni pokazalo, fantje pa so nekatere stvari jemali preveč z levo roko. Ko se takšno razmišljanje naseli v glavah, pride do porazov, kot je bil v Ukrajini. Do 54. minute tekme bi lahko obrnili potek dogodkov, a se to ni zgodilo. In prav je, da se ni, kajti potem bi se poraz zgodil še na kateri drugi tekmi in ob bolj nepravem času. Če je to opomin pred naslednjimi tekmami, je prišel ob pravem času.

Se bo po kriznem sestanku po porazu v Ukrajini, ko ste razmišljali o odstopu, kaj spremenilo v odnosu med vami in igralci?

Človeški odnosi med nami se ne spreminjajo. Gre le za spreminjanje dojemanja informacij, ki jih daješ. Na treningih v pripravah za tekmi s Švico in Ukrajino so vsi igralci delovali dobro, vse je bilo morebiti celo preveč dobro. Nikomur ne morem ničesar očitati, vse je šlo kot po maslu, ampak tekmovalno nismo bili lačni. Včasih je celo dobro, da pride do kakšnega kreganja in konfliktov ter da nismo kot mladi prašički, ki se imajo radi, po drugi strani pa izgubljamo tekme. Bolje je, da se občasno skregamo, sočasno pa dobivamo tekme.

Kako to, da je med dvajsetimi reprezentanti samo eno levo krilo – Luka Žvižej?

Drugo levo krilo bomo rešili oziroma našli znotraj tega seznama. Drži, da razen Žvižeja na seznamu ni nobenega klasičnega levega krila. Na tem igralnem položaju smo, glede na to, da je Jure Dobelšek poškodovan, poskusili s Simonom Razgorjem in Nikom Medvedom. A prišli smo do sklepa, da bomo morali rezerve poiskati znotraj obstoječega kadra. Žal ima Miha Verdinek srčno napako in po nasvetu zdravnikov ne sme igrati. Kar se tiče desnega krila, je Marguč poškodovan, a to ni razlog, da ga ni na seznamu. Z Natkovim prihodom se seveda marsikaj spreminja na desni strani, kar pomeni, da gre Vid Kavtičnik na krilni položaj in da s seznama reprezentantov izpade Marguč.

Na seznamu je veliko srednjih zunanjih igralcev, a v Luksemburgu ne bo Zormana, ki bo igral v ZDA.

Uroš bo konec tega meseca igral v New Yorku za reprezentanco sveta, v Slovenijo pa se bo vrnil 1. januarja. Gre za tekmo za popularizacijo in promocijo rokometa v ZDA, zato je tudi naša želja in interes, da Slovenec pokaže Američanom, kako se igra rokomet. Reprezentanci se bo pridružil 3. januarja, ko se bo vrnila iz Luksemburga. Prišel bo na zbor v Zreče, a bo 28. decembra odpotoval v New York. In po njegovi vrnitvi bo s seznama organizatorjev igre odpadel nekdo drug.

Ali ste razočarani, ker rokometna reprezentanca kljub četrtemu mestu na SP v Španiji ni postala ekipa leta v Sloveniji, ampak so jo za en glas prehiteli hokejisti?

Kar se tiče glasovanja oziroma meril izbire, to ni moja stvar. Če so kvalifikacije za veliko tekmovanje večji dosežek od četrtega mesta na svetovnem prvenstvu, tega raje ne bi komentiral.