Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v okviru javnega povabila Mentorstvo za mlade namenja tri milijone evrov za medgeneracijski prenos znanja in izkušenj v podjetjih. Javno povabilo se deli na dva dela, in sicer lahko delodajalci prejmejo 5000 evrov za enoletno zaposlitev iskalcev prve zaposlitve, starih do 30 let, ali pa 3000 evrov za prav tako enoletno zaposlitev iskalcev prve zaposlitve, starih do 30 let, vendar si bodo ti delovno mesto delili z mentorjem, ki izpolnjuje pogoje za predčasno oziroma starostno pokojnino. Oba bosta torej zaposlena za polovični delovni čas, pri čemer bosta morala na delovnem mestu vsaj del časa preživeti skupaj.
Delodajalci z do 10 zaposlenimi lahko kandidirajo za eno mentorstvo, z do 20 zaposlenimi za dve, tisti, ki imajo več kot 20 zaposlenih, pa za največ tri mentorstva. Na skladu so potrebo delodajalcev po tem, da bi se spodbudilo izvajanje mentorstva, sistematičen prenos znanja in izkušenj, zaznavali že dalj časa. »Nemalokrat se namreč zgodi, da nekdo odide iz podjetja in odnese s seboj ključna znanja za opravljanje določenih nalog. Delodajalce s tem povabilom vabimo k temu, da poskrbijo za prenos znanja s starejših izkušenih mentorjev na mlade prve iskalce zaposlitve,« je pojasnila Nataša Florjančič, skrbnica javnega povabila.
Cilj javnega povabila je povezati 500 mentorjev in 500 mladih. »Pri izbranih delodajalcih bomo spremljali izvajanje mentorstva in med izvajanjem organizirali delavnice, na katerih bodo lahko mentorji izmenjali izkušnje in dobili odgovore od strokovnjakov. Novozaposleni se bo uvajal po vnaprej pripravljenem programu, mentor pa ga bo na tej poti spremljal. Podjetje bo torej vanj investiralo čas mentorja. Ker bodo vanj investirali z usposabljanjem, menimo, da bodo ohranili zaposlitve vsaj v omenjenem odstotku,« dosego cilja ohranitve vsaj 35 odstotkov vseh zaposlitev razlaga Florjančičeva.
Na vprašanje, zakaj so se odločili spodbuditi samo iskalce prve zaposlitve, stare do 30 let, kar na drugi strani povzroča, da se starejši od 30 let zaradi vrste ukrepov, namenjenih spodbujanju mlajših brezposelnih, skorajda ne morejo več niti prijaviti na razpisano delovno mesto, Florjančičeva odgovarja, da želijo doseči, da se mladi takoj po končanem šolanju aktivirajo in pridobijo čim več praktičnih izkušenj. »Z mentorstvom se bodo lažje in hitreje uvedli v delo, teoretično znanje bodo nadgradili s praktičnimi izkušnjami ter začeli karierno pot.«
Za pogoj, da morajo biti mentorji starejši od 50 let, čeprav morajo za prenos znanja na mlajše imeti le nekaj let izkušenj na določenem delovnem mestu, so se pri skladu odločili, ker menijo, da je takšna izkušnja lahko zanje nov izziv, potrditev za njihovo dosedanje delo ter nov motiv za nadaljnje delo. »Pri izvajanju mentorstva bo prihajalo tudi do obrnjenega prenosa znanja, torej od novozaposlenega k mentorju, denimo pri uporabi novih tehnologij. Zavedamo se, da je lahko tudi mlajša oseba odličen in zelo zavzet mentor. Želimo povišati število delovno aktivnih v starostni skupini od 50 do 65 let in zagotoviti ustrezen prenos znanj s starejših na mlajše in s tem preprečiti, da se znanje z upokojitvijo starejših zaposlenih ne bi izgubljalo,« je pojasnila Florjančičeva. Javno povabilo Mentorstvo za mlade so odprto do konca januarja, ponudbe bodo odpirali vsak torek ob 10. uri.