Če ste delali v različnih državah EU, ste zelo verjetno v vsaki od njih pridobili pravico do pokojnine.
Ko bo napočil čas upokojitve, boste morali zahtevek za pokojnino vložiti v državi, v kateri prebivate, razen če tam nikoli niste delali. V tem primeru zahtevek vložite v državi, v kateri ste nazadnje delali. Ta država bo nato pristojna za obravnavo vašega zahtevka in pridobivanje evidenc o vplačanih prispevkih od vseh držav, v katerih ste delali.
Če ste delali v več državah EU, bo pristojni zavod za pokojninsko zavarovanje v vsaki od teh držav odmeril vašo pokojnino na podlagi svojih pravil in prispevkov, ki ste jih plačali v posamezni državi (tako imenovana neodvisna dajatev). Če ste bili v državi zavarovani manj kot leto dni, se lahko uporabi posebno pravilo, saj nekatere države ne priznavajo pravice do pokojnine pri kratkih zavarovalnih dobah: zavarovalna doba in prebivanje v državi, kjer ste krajši čas delali, ne bosta izgubljena, ampak se bosta upoštevala pri izračunu pokojnine v državah, kjer ste delali dlje.
Vsaka država nato sešteje zavarovalne dobe iz vseh držav in izračuna, kolikšna bi bila vaša pokojnina, če bi vse prispevke vplačali v njen sistem. Ta znesek nato prilagodi dejanski zavarovalni dobi v tej državi (tako imenovana sorazmerna dajatev). Država primerja oba izračunana zneska in vam odmeri pokojnino v višini višjega zneska.
Na spletni strani europa.eu so za primer navedli izračun upokojenke Rose. Rosa je 20 let delala v državi A in 20 let v državi B. Na podlagi nacionalne odmere bi od države A prejela 800 evrov na mesec in od države B 900 evrov na mesec, skupaj torej 1700 evrov pokojnine na mesec. Če pa upoštevamo sorazmerno odmero, bi Rosa od države A prejela 1000 evrov na mesec in od države B 1150 evrov na mesec. Rosa je torej upravičena do višjega skupnega zneska oziroma pokojnine v višini 2150 evrov.
Prej se je treba pozanimati o predpisani upokojitveni starosti v državah, kjer ste delali. Spet evropski primer: Francozinja Caroline je 15 let delala na Danskem, nato se je vrnila v Francijo in tam končala poklicno pot. Ko je dopolnila 60 let (kot je v navadi v Franciji), je zaprosila za starostno pokojnino, vendar je prejela le majhen znesek. Ker je stara 60 let, je Caroline upravičena le do francoskega deleža svoje pokojnine. Danski delež bo prejela šele, ko bo dopolnila 65 let, kar je predpisana starost za upokojitev na Danskem za Carolinino starostno skupino.
Vsaka država, ki vam odmeri pokojnino, izplača ustrezen znesek na bančni račun v vaši državi prebivanja, če prebivate v Evropski uniji. Če prebivate zunaj Evropske unije, boste morali odpreti bančni račun v vsaki državi EU, v kateri prejemate pokojnino.
Podobna evropska načela veljajo tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje. Dodatno pokojninsko zavarovanje je sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (lahko zajema starostno, družinsko, vdovsko ali invalidsko pokojnino), ki dopolnjuje ali nadomešča pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Preden sklenete dodatno pokojninsko zavarovanje, preverite, kako bo morebitna selitev v tujino vplivala na vaše pravice iz zavarovanja. Vsakršne negativne posledice za vaše pravice so nezakonite. Če ste se zaradi dela preselili v drugo državo EU in ste morali zato izstopiti iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, imate enake pravice kot tisti, ki sicer ostanejo v državi, vendar zaradi različnih razlogov ne plačujejo več prispevkov (ker so denimo zamenjali službo).žv, pm