Direkcija RS za ceste je včeraj dodobra razburila avtoprevoznike in gospodarstvenike z napovedjo, da bo do konca prihodnjega meseca na petnajstih lokacijah na glavnih in regionalnih cestah po Sloveniji omejila tovorni promet. Problematični naj bi bili nekateri mostovi, ki so tako dotrajani, da ne zmorejo več obremenitve težkih tovornjakov. Namesto 40 ton, kolikor je po naših cestah dovoljena najvišja skupna teža za tovornjake s prikolico, bodo tako tovorna vozila na teh odsekih cesto bremenila z le med 20 in 30 tonami, kar pomeni, da bodo v najslabšem primeru lahko prevažala le pet ton tovora.
Na direkciji za ceste pojasnjujejo, da je ukrep nujen, ker so pregledi cestnih objektov – opravili so jih na Zavodu za gradbeništvo Slovenije – na 15 odsekih pokazali, da so mostovi dotrajani do te mere, da prek njih zaradi zmanjšane nosilnosti ni več možen varen promet. »Da bi preprečili ogrožanje varnosti prometa oziroma življenj ljudi in nastanka večje gospodarske škode, so ti ukrepi nujni,« so dodali na direkciji.
V Pivko čez Hrvaško?!
Direktor ajdovske avtoprevozniške družbe Slo-Car in predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Milan Slokar meni, da je odločitev povsem neodgovorna in pomeni katastrofo za gospodarstvo. »Kdor je objavil poročilo, sploh nima pojma, kaj pomeni gospodarstvo. V Pivki je pet tovarn, ki ne bodo imele več kaj početi, če jim cesto med Postojno in Pivko omejijo na 20 ton. Tovornjak vlačilec je v povprečju težak 15 ton, kar pomeni, da bo lahko po tej cesti prevažal samo pet ton blaga. Kdo pa bo naložil le pet ton? Avtoprevoznik ni neumen, da bo vozil za enako ceno petkrat, naročnik pa tudi ne bo plačal petkrat več. In tukaj se bo vse končalo,« napoveduje Slokar.
Po njegovih besedah bodo določeni kraji ostali tudi brez goriva in hrane. »Mi vozimo vlačilce za Lidl, kar pomeni, da hrane ne bomo mogli dostaviti v pivško trgovino. Mar naj v Pivko vozimo čez Hrvaško? S tem ukrepom bodo še zadnje firme, ki delajo, prisilili, da ugasnejo. Še hujša zgodba pa je z Gorenjem. Tja ne bo vozil nihče več, saj imajo vso logistiko speljano ravno po cesti, ki jo mislijo 'zapreti',« je prepričan Slokar.
Gorenje: ukrep bo povzročil infarktno stanje
V Gorenju pravijo, da predvidena omejitev prometa na odseku ceste Črnova–Arja vas, po katerem naj bi od januarja dalje tovornjaki vozili le s skupno maso do 25 ton, vodi v infarktno stanje in bo povzročala škodo – ne samo Gorenju, temveč vsem gospodarskim subjektom, saj cesta predstavlja glavno prometno žilo za celotno Šaleško dolino in Koroško. »Večina kamionov, ki v Gorenje dostavljajo material in sestavne dele ali odvažajo gotove izdelke, presega maso 25 ton in zanje bi skladno z omejitvijo veljala prepoved vožnje na tej relaciji. Z ljubljanske strani je sicer možna obvozna cesta prek Savinjske doline in Letuša, z mariborske pa prek Vojnika – ob predpostavki, da omejitev ne velja za odsek Črnova–Velenje. Toda obe cesti sta vse prej kot primerni za gost promet težkih kamionov,« je povedala Elizabeta Biluš iz Gorenja in dodala, da je dvigovanje stroškov prevoza zadnje, kar si v Gorenju ta trenutek želijo.
Na direkciji za ceste pravijo, da si bodo prizadevali čim prej popraviti dotrajane mostove in odpraviti napovedane omejitve, vendar brez denarja ne bo šlo. »Vlada nam je za leto 2014 odvzela približno 61 milijonov evrov, zato smo bili prisiljeni ustaviti aktivnosti na 709 investicijskih projektih. Glede na razpoložljiva sredstva direkcija zagotavlja le še redno vzdrževanje cest in dela na projektih, sofinanciranih z evropskim denarjem,« je povedal direktor direkcije za ceste Gregor Ficko.
Gregor Ficko: Brez denarja ni čudežev
Napovedan ukrep omejevanja tovornih vozil je po besedah Ficka posledica dejstva, da se v zadnjih letih v ceste ni dovolj vlagalo. Strinja se, da bo imel ukrep za gospodarstvo posledice, vendar poudarja, da so državo ves čas opozarjali, naj jim ne jemlje denarja. »V zadnjih petih letih nam je država pobrala okrog 500 milijonov evrov. Zdaj pa imamo: nismo vlagali v hiše in te se podirajo. Do zdaj so vsi gledali stran in mislili, da bo direkcija delala čudeže. Ne moremo jih – in to smo ministru povedali. Nič nimam proti železnicam, ki bodo prihodnje leto dobile 400 milijonov evrov, toda mi smo jih na račun tega dobili le 120. Vlado smo prosili, naj nam nameni vsaj 200 milijonov in železnicam 320, a nas niso poslušali in rezultati so na dlani. Toda še huje bo – počasi bomo začeli ceste kar zapirati,« je opozoril Ficko in dodal, da bi za zasilno sanacijo 15 najbolj problematičnih mostov potrebovali vsaj 30 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj nemara tudi za pritisk na državo, da se ji vendarle izpuli nekaj več denarja za ceste, Ficko odgovarja nikalno in poudarja, da so le strokovno ukrepali. »Naj zamižimo na obe očesi? Ne moremo si privoščiti, da pade kamion v vodo in šofer umre. Če se kaj takega zgodi, bomo odgovarjali mi kot upravljalci cest. Naj avtoprevozniki kar kličejo ministra, ki lahko ta ukrep prekliče in prevzame odgovornost, sam je gotovo ne bom. Ne mislim v zapor, pa naj me minister takoj zamenja, če misli, da bo drug direktor prevzel takšno odgovornost,« je slikovito razložil Ficko.
Bodo avtoprevozniki omejitve ignorirali?
Medtem ko direkcijo skrbi za varnost avtoprevoznikov, pa Slokar napovedanega ukrepa direkcije za ceste ne jemlje čisto resno, saj meni, da gre vendarle za določen pritisk na državo. »Zdaj se bomo 14 dni ukvarjali s tem, kako tistega, ki je to poročilo napisal, prepričati, da poročilo prekliče. Minister Samo Omerzel pa bi se mu moral ta trenutek zahvaliti za sodelovanje in ga odsloviti. Ne pa da ga še plačuje,« je prepričan Slokar. Na vprašanje, kaj bodo storili avtoprevozniki, če bo vendarle prišlo do uveljavitve napovedanih omejitev, je Slokar odvrnil, da se o tem ni smiselno pogovarjati in da bodo kljub morebitnim omejitvam vozili tako kot doslej.