Dirkati sem začel leta 1991, najprej z gokarti, nato pa sem dirkal na evropskem prvenstvu na krožnih dirkah s športnimi prototipi. Od leta 2005 tekmujem na gorskih dirkah v evropskih državah. Lahko rečem, da so mi bili bencinski hlapi položeni v zibelko, saj sta aktivna dirkača tudi brat Alexander in oče Jožef, ki je avtošportu zvest že štiri desetletja, zdaj pa je vodja tekmovalne ekipe.
Kaj vam pomeni dirkanje, zakaj ravno gorske hitrostne dirke?Kot sem dejal, z avtošportom se ukvarjam že od otroštva in postal je moja način življenja. Za gorske dirke sem se odločil, ker sem po petletnem tekmovanju na krožnih dirkah in treh naslovih prvaka potreboval nov izziv. Družinska ekipa me je podpirala in leta 2007 smo se včlanili v velenjski klub V-Racing, katerega član sem še danes.
Postati dirkač leta ni enostavno. Kaj vam pomeni naslov?Vedno se veselim dirkati doma, v Sloveniji, zato mi priznanje, ki sem ga prejel letos, pomeni še toliko več in je to zame zelo velika čast.
In prihodnost, kje se vidite?Dokler bom dosegal uspehe in me bo dirkanje veselilo, bom ostal v tem športu. Lahko rečem še to, da si do sedaj še nisem privoščil kakšne večje napake, ne v karieri ne na dirki. Torej dirkam trezno in s premislekom. Predvsem zaupam tehniki in ljudem, ki pripravljajo moj dirkalnik. Brez tega v profesionalnem dirkanju zagotovo ne gre.
V kolikšni meri se pri vas prepletata dirkanje in zasebno življenje?Lahko si predstavljate, da vsako ukvarjanje s športom, posebej z dirkanjem, pusti določene posledice na drugih ravneh. Zaradi mojega dirkanja trpi delo v podjetju, saj tudi vsako minuto prostega časa dejansko podarim športu. Brez tega vseh teh uspehov tudi ne bi bilo.
Kateri športi vas ob dirkanju še pritegnejo?Zelo me privlačijo zimski športi, ena od strasti, ki bi se ji z veseljem prepustil, je dirkanje z letali, tako imenovani air race. Tam je tudi ogromno adrenalina.
Sploh imate čas še za kakšne druge hobije?Veliko časa gre za dirke, tudi prostega časa. A nekaj malega se ga vseeno najde, saj dirke ne trajajo vse leto. Ko le utegnem, se malce posvetim starodobnikom, ti avtomobili me posebej privlačijo. In od športa ljubim še smučanje na vodi. Sicer pa je na prvem mestu dirkaški šport, v različnih oblikah.
Dirk v Evropi vam ne manjka? Zakaj ste se odločili za dirkanje v Sloveniji?Slovenija je tudi moja domovina, tukaj imam veliko znancev, prijateljev, klubskih kolegov. Lepo je dirkati v taki družbi, rad pred domačimi navijači zastopam barve svojega kluba. Pa saj so slovenske dirke tudi mednarodne in zato lahko zbiram točke tudi za prvenstva FIA.
Lahko primerjate slovenske in druge evropske gorske dirke?Slovenske dirke so športno povsem primerljive s tujimi, le da se jih v tujini udeleži mnogo več dirkačev, predvsem v najvišjih kategorijah, veliko je gledalcev, pa tudi medijsko so precej bolj odmevne in pokrite kot v Sloveniji. Zato je v Sloveniji v prihodnje treba izboljšati odmevnost v medijih ter privabiti več domačih in tujih dirkačev, potem pa bo tudi več gledalcev in sponzorjev.
Svoje pri uspehih verjetno naredi tudi dirkalnik.Seveda, trenutno dirkam z enim najhitrejših dirkalnikov med gorsko »konjenico«, s prototipom norma M20F z motorjem mugen-judd 3,0 V8, ki zmore 500 konjev in tehta 580 kilogramov. Do 100 km/h pospeši v 2,4 sekunde in doseže največ 320 km/h. Moram seveda omeniti, da vse priprave, dodelave in izboljšave dirkalnika nastajajo v domači delavnici, na kar smo lahko zelo ponosni. Letošnji uspehi so le posledica dobrega dela.