Te tri skupine bolnikov imajo veliko skupnega: »Ne gre za dobro promovirane bolezni, ampak take, ki bi jih bolniki najraje skrili. Bolezenski simptomi pri teh bolnikih se prepletajo, imajo simptome, ki niso povezani s temi boleznimi, kot so povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni in osteoporoza. Povezujejo jih tudi nekatere težave: tako v specialističnih ambulantah opažajo, da imajo bolniki čedalje težji dostop do laboratorijskih kontrol, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije močno omejil denar za laboratorijski nadzor,« je skupno nit med njimi povezal prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
Revmatiki
V Sloveniji ima vnetno revmatično bolezen od 40.000 do 60.000 ljudi.
V zadnjem desetletju so pri zdravljenju v revmatologiji dosegli dramatični napredek, je pa še veliko možnosti za izboljšanje, je povedal Tomšič. Da je zdravljenje uspešno, morajo bolniku hitro postaviti diagnozo in hitro mora priti do ustreznega zdravljenja. Od leta 2010 uporabljajo revmatologi nova merila, s katerimi lažje postavijo diagnozo revmatoidnega artritisa. Vse več je namreč dokazov, da je, če od začetka težav bolnika do začetka zdravljenja mine več kot 12 tednov, terapevtsko okno, ko bolezen lahko popolnoma obvladajo, zamujeno. Bolnika z revmatiodnim artritisom začnejo zdraviti takoj, ko mu postavijo diagnozo. Cilj zdravljenja je, da se izboljša stanje vseh sklepov. Bolnike v času, dokler ne dosežejo cilja zdravljenja, redno nadzirajo, težava se pojavi, ko dosežejo cilj zdravljenja, saj jim pregledov na tri do šest mesecev zaradi pomanjkanja zdravnikov ne morejo zagotoviti. Pri nas namreč še vedno primanjkuje revmatologov in morajo bolniki na redni in hitri pregled čakati tudi leto dni. Bolniki imajo dobro dostopnost do bioloških zdravil.
Kronična vnetna črevesna bolezen
Ocenjujejo, da je v Sloveniji 6500 bolnikov, ki imajo kronično vnetno črevesno bolezen, vendar jih ima, na srečo, veliko blažje oblike bolezni. Polovica bolnikov ima ulcerozni kolitis, 40 odstotkov crohnovo bolezen, pri desetini bolnikov pa bolezni ne morejo natančno določiti in rečejo, da imajo intermediarni (vmesni) sindrom, je povedal prof. dr. Ivan Ferkolj, s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pri ulceroznem kolitisu je prizadeto debelo črevo, crohnova bolezen pa lahko poteka v celotni prebavni cevi, od ust do analne odprtine. Dobra tretjina teh bolnikov ima tudi znake bolezni zunaj črevesja: najpogosteje so prizadeti sklepi, koža, oči, jetra, ledvice, usta. Ti bolniki so v najtežjem stanju: črevo operirajo in se osnovna bolezen umiri, te težave pa ostanejo. Pri zdravljenju uporabljajo tudi dve vrsti bioloških zdravil. S slednjimi se zdravi 350 bolnikov. Ta zdravila so učinkovita, 40 odstotkov bolnikov, ki jih prejemajo, je brez znakov bolezni. Težava pa je, ker imajo ta zdravila tudi veliko resnih neželenih učinkov.
Psoriaza
Psoriaza je kronična, nenalezljiva, imunsko pogojena bolezen. Z njo živi pri nas od 30.000 do 40.000 bolnikov, tretjina ima hudo obliko bolezni. To je tudi genetsko pogojena bolezen, podobne zapise na kromosomih ugotavljajo tudi pri bolnikih s crohnovo boleznijo. Diagnozo postavijo ob pregledu bolnika, ko podrgnejo po prizadeti koži in z nje odpadajo luske. Četudi ima bolnik prizadet le majhen del kože, to zanj predstavlja veliko težavo v kakovosti življenja, je povedal asist. mag. Pij Bogomir Marko, predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. Precejšen del bolnikov ima težave tudi s sklepi, pri zdravljenju teh težav dermatologi sodelujejo z revmatologi. Znana je tudi povezava s kronično vnetno črevesno boleznijo in ti bolniki za psoriazo obolevajo tri- do štirikrat pogosteje kot drugi. V zadnjih petih letih pogosteje opažajo sicer redko pustulozno obliko psoriaze, predvsem pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki jih zdravijo z biološkimi zdravili.
Bolnike zdravijo osebni zdravniki, tiste s hujšimi oblikami pa dermatologi. Bolezen zdravijo z lokalnimi kortikosteroidi in negovalnimi mazili za kožo, ker pa je koža zato zelo mastna, bolniki ta mazila neradi uporabljajo. Pri hujši obliki bolezni se odločijo za zdravljenje s fototerapijo z obsevalnimi napravami s prečiščenimi žarki UVB in UVA. Huda oblika bolezni zahteva sistemsko zdravljenje z biološkimi zdravili in imunosupresivi. Z biološkimi zdravili so bolniki zelo zadovoljni in večina jih lahko z njihovo pomočjo vzdržuje izboljšano stanje kože.
Biološka zdravila in njihovo zamenjevanje
Skupno vsem trem skupinam bolnikov je, da se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako dolgo dajati ta zdravila? Jasne doktrine pri tem ni, so pojasnili zdravniki. Bolnik z revmatoidnim artritisom prejema biološko zdravilo, dokler to učinkuje in se ne pojavijo neželeni učinki. Pri bolnikih, pri katerih dosežejo remisijo (stanje brez aktivne bolezni), skušajo znižati odmerek zdravila ali povečati interval, ko ga jemljejo, vendar se pri nekaterih s tem bolezen poslabša.
Podobno je pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih. Kadar zdravljenje z biološkim zdravilom uvedejo zgodaj, to bolnikom koristi. Obsežna študija je pokazala, da če biološko zdravilo ukinejo, je po enem letu brez zdravila brez težav le polovica bolnikov. Biološko zdravilo lahko ponovno uvedejo, a ni več tako učinkovito kot ob prvi uvedbi.
Pri bolnikih s psoriazo, ki so jemali ta zdravila in so bili leto dni brez znakov bolezni, so zdravilo ukinili, a se je pri večini bolnikov bolezen ponovila po treh do šestih mesecih in so biološka zdravila spet uvedli.
Zelo aktualno je tudi vprašanje, ali naj originalna biološka zdravila bolnikom zamenjajo z nekoliko cenejšimi podobnimi biološkimi zdravili, za kar bo zdravstvena zavarovalnica v luči zniževanja stroškov za zdravila zagotovo zainteresirana. Vendar je zamenjevanje bioloških zdravil veliko bolj kompleksno vprašanje kot zamenjevanje običajnih zdravili z generičnimi paralelami, je pojasnil Tomislav Laptoš, mag. farmacije, iz Lekarne UKC Ljubljana. Biološka zdravila vsebujejo zelo kompleksne molekule in – v nasprotju z običajnimi zdravili – pri proizvodnji generične različice nikoli ne morejo proizvesti povsem enakega biološkega zdravila. Zato ne moremo govoriti o generičnih bioloških zdravilih, ampak le o podobnih bioloških zdravilih. Ameriška zvezna agencija za hrano in zdravila (FDA) je opredelila, da je trenutno na voljo premalo podatkov, ki bi upravičevali zamenjavo referenčnega biološkega zdravila s podobnim. Zato naj bolniki, ki se že zdravijo z referenčnimi zdravili, pri teh tudi ostanejo. Evropska agencija za zdravila EMA se po Laptoševih besedah do zamenjevanja bioloških zdravil še ni opredelila.
Kako bodo ravnali naši zdravniki? V revmatologiji podobnih bioloških zdravil še ni. »Ko bodo na voljo, jih bomo uporabljali, a bomo naredili vse, da ne bi prišlo do zamenjave zdravil. Ni smiselno eksperimentirati, da se bolniku, ki že jemlje originalno zdravilo, to zamenja za podobno. Podobna biološka zdravila bomo dali novim bolnikom in se postopoma učili o njihovi varnosti in učinkovitosti,« je povedal Tomšič.
Pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih prvo podobno biološko zdravilo pričakujejo spomladi prihodnje leto, vendar ni bilo testirano na bolnikih z ulceroznim kolitisom in crohnovo boleznijo. »EMA je dovolila registracijo tega zdravila za uporabo tudi pri teh bolnikih, ne da bi kakšnega z njim tudi zdravili. Evropsko združenje za crohnovo bolezen je priporočilo, da tako ne bo šlo in da teh bolnikov z njim ne bodo zdravili. Nevzdržno je, da bi se biološka zdravila menjavalo in bolnikom povzročalo dodatne imunske reakcije. Katero zdravilo bo bolnik dobil? Tisto, ki je tisti hip najcenejše v lekarni?« je na razsežnost problematike opozoril Ferkolj.
Podobno bodo ravnali tudi zdravniki, ki zdravijo bolnike s psoriazo, je povedal Marko.
Zdravniki so se zavzeli, naj odločitev, kateremu bolniku bodo predpisali katero zdravilo, ostane v rokah stroke in nikakor ne zavarovalnice.