Širitev načrtujejo na področju diagnostike oziroma uporabe računalniškega tomografa in magnetne resonance, medtem ko na področju rentgenologije razmišljajo o uvedbi samoplačniške ultrazvočne preventivne ambulante. Razširili bodo primarni ginekološki program in laboratorijsko diagnostiko, na področju medicine dela, prometa in športa pa naj bi odprli vrata ambulante za rekreativne športnike, ki bo v Sloveniji nekaj novega. Na oddelku šolske medicine se pogovarjajo tudi o odprtju študentske ambulante, ki je Celje še nima.
Urgentni center prinaša skrbi
»Novih medicinskih aparatov nikoli ni dovolj. Vedno stremimo k temu, da bi imeli sodobno opremo, in v ta namen tudi veliko investiramo, vendar se nam vsako leto zgodi, da se kakšen aparat pokvari, zato smo zelo veseli vsake donacije,« pravi strokovni vodja ZD Celje Milan Rajtmajer, ki nekoliko zaskrbljeno pričakuje nov urgentni center v celjski bolnišnici, saj bo prinesel velike spremembe tudi v organizaciji dela zdravstvenega doma.
»V projektu bomo sodelovali z našo celotno prehospitalno enoto oziroma ambulanto nujne medicinske pomoči, vendar moram priznati, da se še nismo dokončno dogovorili, kako bo sploh potekal sistem dela in sodelovanja. V prihodnjem letu se bomo z vodstvom Splošne bolnišnice Celje na to temo še pogovarjali. Videli bomo, kakšne so naše kadrovske sposobnosti in kakšne so njihove. Zavedamo se, da gradimo sodoben medicinski center, ki potrebuje vrhunsko osebje. Mi smo jih sposobni zagotoviti. ZD Celje je namreč postavil strokovno doktrino hospitalnih enot v Sloveniji in zato želimo s selitvijo v urgentni center to tradicijo nadaljevati,« pravi odločno.
Z ministrstva pričakujejo jasna navodila
Seveda tako v ZD Celje kot v celjski bolnišnici pričakujejo, da jim bodo z ministrstva poslali jasne smernice oziroma da bodo čim prej izvedeli, po kakšnem strokovnem principu bodo delovali slovenski urgentni centri.
Sami pa se bodo morali dogovoriti, s katerimi kadri bodo sodelovali v projektu. Spremembe v dosedanjem načinu dela so neizbežne in bodo verjetno za marsikoga vsaj na začetku pravi šok.
Po besedah strokovnega vodje je v ZD Celje največji problem to, da tisti, ki delajo v urgentni službi, poleg tega opravljajo še svoje redno delo v ambulantah, pa naj bodo to družinske ali specialistične. Zaradi selitve se bodo morali odločiti, ali bodo v prihodnje delali v svoji primarni dejavnosti ali pa bodo delali samo v prehospitalni enoti. »Skrbi nas tudi, da na razpisih v zadnjih mesecih ni bilo več specializacije iz urgentne medicine, to pa je tisto osebje, ki naj bi v prihodnje prevzelo velik del dela v urgentnem centru,« še dodaja Rajtmajer in nič ne skriva, da so bili v ZD Celje še pred časom skeptični, ali je res dobro, da tako izvrstno in uspešno ekipo selijo 200 metrov stran v drugo ustanovo. Po prvotnih načrtih namreč ne bi imeli dobrih razmer za delo, zato so precej pritiskali na kolege v celjski bolnišnici in zahtevali boljše razmere.
Z novimi načrti so zadovoljni. Razmere za delo bodo takšne, kot jih imajo zdaj, ali pa celo še boljše. »Nikoli ni bilo dileme, ali si želimo nov urgentni center. Seveda si ga želimo in se ga tudi veselimo, vendar pa bi bilo prav, da bi zajemal vsa področja medicine, torej tudi pediatrijo.«