Nekdanja vodja laboratorija za molekularno modeliranje dr. Dušanka Janežič je zoper Kemijski inštitut vložila tožbo na ljubljansko delovno in socialno sodišče zaradi neupravičene odpovedi delovnega razmerja. Spomnimo, da je Janežičevo doletela izredna odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, potem ko jo je eden od zaposlenih prijavil na komisijo za preprečevanje korupcije. Znanstvenico je zaposleni, ki prijave ni podal anonimno, obtožil nepotizma pri zaposlovanju, saj je v laboratoriju, ki ga je vodila, na mesto mladega raziskovalca zaposlila sina, diplomanta ekonomije, njegovo partnerico pa na mesto strokovne sodelavke. Po besedah več zaposlenih na inštitutu dvojice tako rekoč nikoli ni bilo v službi, a sta plačo in celo potne stroške kljub temu prejemala, saj naj bi Janežičeva redno potrjevala njuno prisotnost.
Akademsko področje pa je še bolj razburila odločitev, da Janežičeva prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju matematike v naravoslovju, eno od štirih prestižnih nagrad, ki jih je odbor v imenu države podelil letos. Skupina znanstvenic je napisala javno pismo, v katerem protestirajo ob takšni odločitvi odbora, ki mu predseduje akademik dr. Tadej Bajd, saj da vrlini, kot sta poštenost pri porabi javnih sredstev in spoštovanje etičnega kodeksa, ne moreta biti obravnavani ločeno od katere koli odličnosti, tudi ne znanstvene.
Znanstvenice besne, ministrstvo molči
»Zavedam se, da je vsak nedolžen, dokler se krivda ne dokaže, hkrati pa se tudi dobro zavedam, da se nekoga ne odpusti kar tako in da je vodstvo Kemijskega inštituta za takšen korak moralo imeti zelo tehtne argumente, saj se je zavedalo, da bo sledila pritožba,« je dejala dekanka mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko dr. Nataša Vaupotič. Dr. Mojca Čepič z ljubljanske pedagoške fakultete dodaja, da bi sama v takšnem primeru predlagala vsaj odložitev podelitve, dokler se očitani sumi ne razjasnijo, saj znanstvene odličnosti ne moremo ločiti od vsakdanje odličnosti.
Posebno ostra je dr. Marta Klajnšek Gunde s Kemijskega inštituta, ki pravi, da je za nepravilnosti, povezane z Janežičevo, že več let vedelo veliko zaposlenih, a nihče ni storil nič. Na vprašanje, zakaj je tako malo podpisnic z inštituta (poleg nje samo še ena), odgovarja, da jih veliko pač meni, da je bila Janežičeva za nepravilnosti kaznovana že z odpovedjo in da ni prav, da bi bila kaznovana še z odvzemom nagrade. »A nagrajenci morajo biti vzor. Živimo v časih, ko povsod primanjkuje denarja, še posebno pa v znanosti. Zato je takšno ravnanje nedopustno, ne pa da ga še nagradimo. To je namreč kraja. In ne nazadnje se moramo vprašati, kakšno sporočilo s tem pošiljamo mladim. Toliko si jih želi mesto mladega raziskovalca, ta pa kljub plači in povrnjenim potnim stroškom niti v službo ni hodil. Sram me je.«
Vodstvo inštituta kljub ostrim odzivom znanstvene skupnosti zadeve še vedno ne komentira, prav tako tudi ne ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tam so nas napotili na Bajda, ki pa se na naše poizvedovanje še vedno ni odzval. Tako edini argument pristojnih za podelitev omenjene nagrade ostaja izjava ene od članic omenjenega odbora dr. Spomenke Kobe z Inštituta Jožefa Štefana, ki je dejala, da se nagrade »podeljujejo za vrhunske znanstvene dosežke in ne za moralne vrednote«. Spomnimo še, da so Zoisovi nagrajenci deležni tudi nagrade v višini 14.500 evrov iz proračunskih sredstev.
Havaji, Singapur, Dubaj...
Ob tem je zanimivo tudi znanstvenoraziskovalno delo sina Janežičeve, ki je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Med izvirnimi znanstvenimi članki in prispevki na konferencah, ki jih je objavil v času dela na inštitutu, jih večina obravnava ekonomske in poslovne teme, komaj kakšen pa je neposredno povezan s kemijo in molekularnim modeliranjem. Še bolj nenavadno je, da je v nekaj primerih kot avtorica navedena tudi njegova partnerica, sicer diplomantka fakultete za upravo, ki je bila v laboratoriju zaposlena kot tajnica. V enem primeru je bila slednja navedena celo kot vodja raziskave.
Konferenc sta se nekajkrat udeležila kar oba, pri čemer so sredstva za mladega raziskovalca predvidena v skladu, ki ga inštitutu nameni Agencija za raziskovalno dejavnost, medtem ko naj bi denar za partneričino potovanje prišel iz fonda laboratorija, kar odobri vodja, torej dr. Janežičeva. Skupaj naj bi tako obiskala konferenci v Singapurju in Dubaju.
Mladi znanstvenik pa je bil v zadnjih treh letih po podatkih inštituta še marsikje drugje. Že leta 2011 (zaposlil se je novembra 2010) je poleg Dubaja dvakrat obiskal Srbijo in enkrat Hrvaško, odletel pa je tudi v Las Vegas. Naslednje leto je odpotoval na Havaje in še enkrat v Las Vegas, letos pa spet v Dubaj in Singapur. Kot vodja raziskave je podpisan pod prispevkom na konferenci leta 2009, ko še ni bil mladi raziskovalec – med soavtorji sta še Janežičeva in njen partner Matej Penca. Omenjena konferenca je potekala na grškem Rodosu.
Klajnšek-Gundetova pravi, da je za mlade raziskovalce zelo pomembno, da obiščejo konference v tujini, da pa običajno ne gre za tako pogosta potovanja v tako eksotične kraje. »Predvsem a sta neobičajni dve zadevi: da na konferenco odpotujeta dva, saj bi načeloma v takšnem primeru morala predložiti dva različna prispevka, in da na konferenco odpotuje tehnično osebje, kot je tajnica.«
Problematično je tudi dejstvo, da so bile omenjene konference, ki se jih je mladi raziskovalec udeleževal, v večini primerov s področja ekonomije, posla in financ, ne s področja kemijskih znanosti, kar kaže na to, da je želel znanstvenoraziskovalno delo očitno povezati s praktičnimi izkušnjami. V času zaposlitve na Kemijskem inštitutu je bil namreč kot direktor zaposlen še v slovenski pisarni Horizonte Venture Management, družbi za svetovanje, ki se ukvarja z nepremičninami ter podjetniškimi in poslovnimi storitvami.
Za pojasnila smo želeli povprašati tako omenjenega mladega raziskovalca kot tudi Janežičevo, a se na naše poizvedovanje nista odzvala.
