Predvsem v zaključku tekme smo lahko videli veliko napak na obeh straneh. Krka je imela v tem obdobju izredno dober delež meta, zato bi morali košarkarji Olimpije njihove napade prekinjati z osebnimi napakami. Novomeščani so se tako vztrajno približevali in dosegali lahke koše, prebudila se je tudi dvorana, ki je ustvarila pritisk na nasprotnika. Vse to je vplivalo na košarkarje ljubljanskega moštva, v njihove glave se je naselil dvom, zato so izgubili dve ali tri pomembne žoge zapored. Ko je Olimpija »zatrokirala«, je Krka dobila krila ter se dvignila. Bili smo priča pravemu derbiju, v katerem je Krka samozavest, ki jo je pridobila v zadnjih minutah rednega dela, prenesla v podaljšek in v dodatnih petih minutah obračun odločila v svojo korist.
Tekma je bila zanimiva, dvorana pa polna, kar je dalo dodaten draž obračunu. Škoda le, da je bilo na obeh straneh tako malo košev. Moja filozofija je, da raje zmagam z 90:89 kot pa s 60:59. Toda v tako trdi in pomembni tekmi je po eni strani tudi razumljivo, da nobeno od moštev ni želelo preveč tvegati.
Pri Olimpiji je manjkal pravi doprinos Deividisa Gailiusa, ki je po mojem mnenju najboljši napadalni igralec v moštvu trenerja Aleša Pipana. Morda je bila to tudi ključna stvar dvoboja, da so pri Krki znali ustaviti Litovca. Pa ne samo to, tudi Edo Murič ga je uspešno napadal v napadu in dosegel veliko število točk. Verjetno mu zaradi tega trener Pipan ni ponudil veliko igralnega časa, čeprav sam igralcem, ki so napadalno dobri, rad zaupam, tudi zavoljo tega, da nekoliko slabše odigrajo v obrambi.
Dušan Hauptman je košarkarska legenda.