Od leta 2009 je bilo med knjigarnarje v ta namen razdeljenega več kot pol milijona evrov, povprečen prejeti znesek se giblje okoli šestih tisočakov na leto. Na seznamu prejemnikov so mnoga ista imena kot na seznamu prejemnikov sredstev za založniške programe, kar ni nenavadno, saj imajo največje slovenske založbe tudi svoje knjigarne. Vendar – ali literarna omizja, branja, učne ure in delavnice dejansko pripomorejo k večji prodaji knjig, kar je navsezadnje edini relevantni cilj vsake prodajalne, tudi knjigarne? Zdi se, da imajo subvencije »družabnim knjigarnam« lahko smisel le, če je priljubljenost prostora v funkciji – prodaje knjige. Kulturni program gotovo povečuje število obiskovalcev, toda ali povečuje tudi število kupcev? Je ciljna publika za »druženje« v knjigarni hkrati publika z nakupovalnim motivom? Je publika, ki pride na brezplačni dogodek, ta, ki naslednji dan poišče knjigo tam, kjer je zastonj – v knjižnici? Se dobra knjiga dobro prodaja, tudi če ni predstavljena na dogodku? In zakaj se »dobra knjiga« pogosto ne prodaja, četudi je predstavljena na dogodku?
Podatki o kvantitativnem učinku subvencije, kot velja za večino subvencij v kulturi, tudi v primeru knjigarn niso javni. V Javni agenciji za knjigo pravijo, da podatkov o neposredni korelaciji med sofinanciranjem kulturnih programov knjigarn in številom prodanih izvodov v teh knjigarnah ne zbirajo, ker teh podatkov statistično naj ne bi bilo mogoče spremljati. Zdi se sicer, da bi knjigarne verjetno zmogle prešteti število prodanih knjig na dogodku in jih posredovati financerju. Organizirani molk o učinku razdeljenih subvencij je bolj zgovoren od samih podatkov o višini subvencij.
Je spodbujanje družabnega življenja knjigarne torej samo sebi namen? Je le »socialni korektiv« knjigarnam na udaru e-knjigarne in zmanjšane kupne moči? Pol milijona bi bilo bolj smiselno razdeliti med potencialne kupce in jim financirati petino, četrtino, tretjino nakupa knjige v javnem interesu. Pol milijona tako ne bi izpuhtelo, inkaso knjigarn pa bi se zanesljivo povečal. Zgolj ideja.
