Upamo, da bodo ti fantje dovolj pametni in ne bodo začeli spopada z demonstranti. Tukaj postaja zelo vroče,« sporoča sicer povsem apolitična spletna stran bratov Kličko, ukrajinskih boksarjev, ki v svojih pesteh držita vse štiri najpomembnejše naslove težkokategornih prvakov v boksarskem svetu. Kljub vse ostrejši zimi postaja evrorevolucija, kot so mediji poimenovali proteste v Kijevu zaradi zavrnitve povezovanja z EU, vse bolj vročična, poskusi tamkajšnjih oblasti, da bi jo zatrli, pa za zdaj orokavičeni. Koliko k temu prispeva sloves Vitalija Klička z »najmočnejšo pestjo in najtršo brado«, še ni jasno, nedvomno pa je stopil v politični ring povsem pripravljen, da izzove predsednika Viktorja Janukoviča še pred napovedanimi volitvami leta 2015. Pravzaprav mu je že postavil ultimat, naj najvišji položaj v državi nemudoma preda, in ga prijazno opozoril, naj nikakor ne dvigne (policijske) pesti, če noče biti v naslednjem trenutku nokavtiran.

Udar v politični vrh

Nekoliko zmotno je mnenje, da so se priprave na dvoboj med proevropskim Vitalijem z vzdevkom Železna pest in proruskim Viktorjem začele z demonstracijami po vladni zavrnitvi podpisa pridružitvenega sporazuma z EU konec prejšnjega meseca. Zgodilo se je že mesec prej, ko je ukrajinski parlament sprejel dopolnilo k volilnemu zakonu, ki kandidatom s stalnim prebivališčem na tujem v zadnjih desetih letih onemogoča nastop na predsedniških volitvah. Vitalij Kličko, ki je svojo odmevno profesionalno boksarsko kariero zgradil v Nemčiji in ima tam tudi stalno prebivališče, je s tem avtomatično izključen iz predsedniške dirke, sprejeto dopolnilo pa je nemudoma izzval z objavo predsedniške kandidature 24. oktobra letos. Ukrajinski heroj, ki je oranžno revolucijo pred slabim desetletjem spremljal zgolj z istobarvno majico, v politične vode pa se je precej neuspešno podal po začasni boksarski upokojitvi zaradi poškodbe leta 2005, je namreč z zgodnjim izzivom nenadoma postal tudi politični težkokategornik v Unijinih in predvsem nemških očeh, ko gre za uveljavljanje bruseljskih oziroma berlinskih strateških interesov na vzhodu Evrope.

Zahvaljujoč športnemu slovesu je Vitalij Kličko na županskih volitvah v Kijevu leta 2006 osvojil 26 odstotkov glasov in drugo mesto pred tedanjim županom Oleksandrom Omelčenkom, a za drugim izzivalcem Leonidom Černovetskim. Prek bloka državljanskih strank PORA-ROP se je hkrati zavihtel v mestni svet. V naslednjem poskusu dve leti kasneje je bil pri naskoku na županstvo manj uspešen, z le 18-odstotno podporo, zato pa je njegova nova lista Vitalija Klička s svetovalcem, nekdanjim newyorškim županom Rudyjem Giulianijem, osvojila 15 sedežev mestnega sveta. Njegove politične ambicije so ga aprila 2010 privedle do ustanovitve ukrajinske demokratične alianse za reforme, stranke s pomenljivo kratico UDAR (v prevodu udarec). Z njo je najprej svojim privržencem na lokalnih volitvah pred tremi leti utrl pot v regionalne in mestne svete, lani pa na čelu strankine liste osvojil 42 poslanskih sedežev v ukrajinskem parlamentu.

Z Evropo v srcu

Kličku, rojenemu leta 1971 v Kirgiziji ukrajinskemu letalskemu častniku v nekdanji Sovjetski zvezi, predstavljajo glavno skrb socialni standardi in ukrajinsko gospodarstvo. Delitve, ki jih v tej državi pooseblja tudi jezik, ga ne zanimajo, zato pa jemlje za vzor politične prihodnosti in gospodarskega razvoja svoje države Evropsko unijo. Prepričan je, da sedanji predsednik namerno spodbija integracije z EU, z zadnjimi odločitvami pa je to tudi dokazal. Če je še nedavno vztrajal, da za Janukoviča ni več prostora na državnem vrhu po letu 2015, ko se mu izteče mandat, zdaj zahteva njegov takojšen sestop. Politični analitiki ga tudi zato vidijo kot novega vodjo proevropske struje v Ukrajini, ki bi se varnostno znova začela navezovati na Nato, potem ko je Bruselj razočaral bivši predsednik Viktor Juščenko, ikona oranžne revolucije Julija Timošenko pa bledi v zaporu.

Nemška revije Der Spiegel je šla še globlje in bitko za Ukrajino predstavila kot dvoboj med ruskim predsednikom in nemško kanclerko, v katerem je Vladimir Putin dobil prvo rundo, Angela Merkel pa s svojimi kolegi iz EU vanj pošilja novega tekmovalca. Evropska ljudska stranka (EPP), družina konservativnih strank EU, je dejansko že izbrala Klička za svojega zastopnika v Ukrajini, njegova naloga pa je zediniti tamkajšnjo opozicijo od sedanjih demonstracij do parlamenta in vse do predsedniških volitev. »Kličko je naš človek,« je tudi v imenu EU slišati iz vrst EPP, in več kot očitno sta z obiskom pri njem to dala vedeti nemški zunanji minister Guido Westerwelle in evropska zunanja ministrica Catherine Ashton. Večina stvari se je sicer zgodila v zaodrju. Kličkov Udar je po ustanovitvi leta 2010 kmalu postal opazovalec pri EPP, v uradih stranke v Bruslju in Berlinu pa se je članstvo izpopolnjevalo pri vprašanjih graditve strankine vsenacionalne mreže in parlamentarnega udejstvovanja. Na Kličkovo prošnjo mu je pri utrjevanju stranke pomagala fundacija Konrada Adennauerja, ki je tesno povezana z nemško krščanskodemokratsko unijo.

Nemška pomoč pri političnem utrjevanju

Po pisanju Spiegla posebno vlogo pri političnem utrjevanju Klička igra vodja kanclerkinega kabineta Ronald Pofalla kot izreden poznavalec političnih razmer v vzhodnoevropskih državah in ravnanja tamkajšnjih oblastnih struktur z opozicijo. Vitalij, vendarle politični novic, vajen bolj poštenega boksarskega kot zahrbtnega političnega ringa, je med drugim potreboval nasvete, kako se ubraniti govoric, ki jih je sprožila ukrajinska vlada, da je ženskar in tudi zato sporen za vodilne politične položaje. Bolj kot pri teh trivialnih podtikanjih pa bo Vitaliju zagotovo prišla prav nedvoumna nemška in širša evropska pomoč, ko mu bodo kijevske oblasti zaradi njegovega bivanja v Nemčiji spodbijale predsedniško kandidaturo. Za zdaj tega nemška politika z Merklovo na čelu ne izpostavlja, zato se na nedavnem srečanju evropskih konservativnih voditeljev v Vilni kanclerka s Kličkom ni sestala, ampak ga je prepustila svojemu zunanjepolitičnemu svetovalcu Christophu Heusgenu. Glede na sedanja dogajanja v Kijevu in integracijsko vlogo Klička pri tem, saj je osebno preprečil poskuse provokatorjev, ki so z napadi na policiste poskušali izzvati nasilne incidente, zna vodja Udara ob povabilu na bližnji decembrski vrh EPP dobiti neposredno podporo ne le te stranke evropskega parlamenta. Bruselj namreč v njem prepoznava netipičnega ukrajinskega politika, saj ga ne spremljajo obtožbe o korupciji in v parlamentarnih razpravah ne sodeluje s pestmi, kot to znajo njegovi poslanski kolegi.

Edini madež na njegovi karieri ga je stal olimpijske igre v Atlanti leta 1996, ko je bil zaradi prepovedanih substanc izključen iz ukrajinske boksarske reprezentance. Jemanje steroidov v zgodnji karieri je priznal v avtobiografiji, odtlej pa je bil vso profesionalno kariero »čist«. V politiki mu bo to mnogo težje.