Minister za kulturo Uroš Grilc si je včeraj v mestni hiši v nemškem Memmingenu ogledal nedavno odkriti drugi ohranjeni izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge, županu tega mesta Ivu Holzingerju pa predal pismo o nameri, da bi Slovenija ta izvod odkupila, saj za slovensko kulturo predstavlja neprecenljivo delo. Izvod bi tudi zapolnil vrzel v seriji zgodnjih protestantik v zbirki rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice, saj edini prej znani izvod Cerkovne ordninge, ki ga je leta 1971 odkril Jože Markuža (in je slabše ohranjen od »nemškega«), hrani Vatikanska apostolska knjižnica.
V Cerkovni ordningi, sicer enem njegovih najpomembnejših del, je Primož Trubar leta 1564 podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike (protestantske) cerkve na Slovenskem; to je izvirno avtorsko delo, ki je nastalo na podlagi odličnega poznavanja razmer v takratnem slovenskem prostoru, in predstavlja prvi uradni cerkveni akt v slovenskem jeziku, ki ureja področje praktične liturgije in šolstva. Vendar pa to ni le prvi »pravni spomenik« v slovenščini; njena vrednost je tudi v jezikovni dovršenosti, saj je Trubar v knjigi nagovarjal predvsem takratno intelektualno elito, je ob predstavitvi na novo odkritega izvoda poudaril poznavalec Trubarjevega dela dr. Kozma Ahačič. Knjigo je po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz, ki pa na predstavitvi ni želel razkriti kraja knjižnice, v kateri je delo našel.
Znano je sicer, da so en izvod Cerkovne ordninge hranili tudi v dresdenski Saški deželni knjižnici, a je bil ta med drugo svetovno vojno izgubljen.kul