Leto dni po tistem, ko so Intereuropo dokapitalizirale s pretvorbo 20 milijonov evrov posojil v kapital, se banke intenzivno pripravljajo na izstop iz lastništva koprskega logista. Po neuradnih informacijah naj bi banke za svetovalca pri prodaji Intereurope že izbrale avstrijsko bančno skupino Raiffeisen in mednarodno finančno svetovalno skupino Lazard.
Prodajnemu sporazumu naj bi se za zdaj pridružile le banke, ki imajo skupaj v lasti okoli 70 odstotkov vseh Intereuropinih delnic, ne pa tudi Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in Luka Koper, ki po lanskoletni dokapitalizaciji obvladujejo le še dobrih 10 odstotkov koprske družbe. Prodajne postopke naj bi bankirji nameravali zaključiti že v prihodnjem letu, vendar pa je to za zdaj še vprašljivo. Intereuropa je namreč vse prej kot pripravljena na prodajo strateškemu partnerju. Upravi pod vodstvom Ernesta Gortana je v zadnjih dveh letih sicer res uspelo več kot za polovico zmanjšati finančni dolg družbe in prodati moskovski logistični center Čehov ter več poslovno nepotrebnih nepremičnin v Sloveniji in na Balkanu. Toda na drugi strani je poslovno prestrukturiranje Intereurope praktično še vedno na začetku.
Marže iz poslovanja je upravi sicer uspelo ponovno zvišati na okoli deset odstotkov, Intereuropa pa po več letih ponovno posluje s čistim dobičkom. Toda to je v veliki meri posledica zaprtja nedonosnih hčerinskih podjetij, večjega znižanja števila zaposlenih ter nižjih stroškov za plačilo obresti, medtem ko so negativni trendi pri padcu obsega poslovanja vedno bolj skrb zbujajoči. Prihodki koncerna so v primerjavi z letom 2007 nižji za kar 40 odstotkov, pri čemer so se samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta znižali za 14 odstotkov (uprava je za letos načrtovala še nekoliko višji padec). Padec obsega poslovanja se vedno bolj odraža tudi na dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki se je v prvih treh četrtletjih znižal za kar 40 odstotkov in je bil pri 12,2 milijona evrov le nekoliko višji kot v kriznem letu 2009.
Padec prodaje v Intereuropi pripisujejo zlasti neugodnim gospodarskim razmeram, prodaji Čehova ter vstopu Hrvaške v EU. Toda vstop naše južne sosede v EU je bil vse prej kot presenečenje, prav tako pa je bilo že več let znano, da bo morala Intereuropa prej ali slej prodati moskovski logistični center. Na neugodne razmere v gospodarstvu so se očitno bistveno bolje pripravili tudi največji Intereuropini konkurenti, ki jim je od leta 2009 prihodke uspelo povečati tudi za več kot 100 odstotkov.
Nadzorniki Intereurope naj bi na eni od zadnjih sej upravi že naložili, naj okrepi trženjske aktivnosti ter se bolj agresivno poda v boj za nove stranke. Večina večjih slovenskih gospodarskih družb za logistiko namreč še vedno najema več različnih logistov, v Intereuropi pa so bili doslej pri ponujanju celovitih logističnih rešitev, ki poleg distribucije zajemajo tudi skladiščenje, vse prej kot uspešni. Na to nakazuje tudi podatek, da Skupina Intereuropa skoraj dve tretjini prihodkov še vedno ustvari s kopenskim prometom, medtem ko logistične rešitve k skupnim prihodkom prispevajo le med 10 in 15 odstotkov. Prav pri podjetjih, ki si prizadevajo znižati stroške in logistiko prenesti na zunanje izvajalce, priložnost za rast poslovanja vidi tudi Gortan. Ob tem še poudarja, da ima Intereuropa zelo razvejano zbirno mrežo na Balkanu, močan položaj pri distribuciji in skladiščenju v Sloveniji ter na Hrvaškem ter vodilni položaj pri organizaciji poslov prek Luke Koper. Kljub temu pa je Intereuropa letos ostala brez ene izmed svojih najpomembnejših strank, skupine Top Shop Sandija Češka, ki je logistiko prenesel na Poljsko.
Možnosti za rast poslovanja Gortan vidi tudi v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu, ki so letos tudi redki trgi, kjer je Intereuropi uspelo povečati prihodke. Visoko rast so v Intereuropi letos dosegli tudi v Ukrajini, kjer jim je prihodke uspelo povečati za polovico, vendar je bila po neuradnih informacijah praktično celotna rast posledica večjega posla z ruskim Lukoilom.
