Predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goran Klemenčič je marca letos v intervjuju za Dnevnikov Objektiv zatrdil, da s preglednostjo poslov svoje soproge Nine Zidar Klemenčič nima težav. Toda dokumenti, ki jih imamo v uredništvu Dnevnika, dokazujejo nasprotno. Razkrivajo namreč, da prvi mož KPK enega od podjetij v solastništvu svoje soproge nikoli ni uvrstil na seznam podjetij, za katera po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije veljajo omejitve poslovanja. To bi moral Klemenčič storiti že novembra 2011.
Takrat je Nina Zidar Klemenčič skupaj z odvetnikom Janijem Sorškom ustanovila podjetje Imobilia Plus, ki je bilo registrirano za trgovanje z lastnimi nepremičninami. Čeprav zakon izrecno zahteva, da morajo funkcionarji komisiji v osmih dneh sporočiti vsako spremembo, povezano s podjetji, ki so v lasti njihovih družinskih članov, podjetja Imobilia Plus nikoli ni bilo na seznamu. To je razvidno tudi iz kopije, ki smo jo pridobili. Na njej je datum 19. januar 2013, med poslovnimi subjekti, za katere veljajo omejitve, pa so člani vodstva KPK navedli tri. Poleg samostojnega podjetnika Danila Selinška, ki je soprog članice komisije Liljane Selinšek, in družbe Propiar, ki je v manjšem solastništvu partnerice drugega člana komisije Roka Praprotnika, je na njem še odvetnica Zidar-Klemenčičeva, ne pa tudi njeno takratno podjetje. Tega se je Zidar-Klemenčičeva že deset dni pozneje odločila izbrisati. Okrožno sodišče je nato konec februarja potrdilo prenehanje podjetja po skrajšanem postopku.
Dejstvo, da Klemenčič na seznam ni uvrstil podjetja v solastništvu soproge, ni pomembno le zato, ker je s tem kršil krovni zakon lastne komisije. Bistvena je njegova širša razsežnost. Klemenčič namreč vodi organ, ki od nosilcev javnih funkcij zahteva transparentno in etično delovanje, zato si sam napak na tem področju ne sme privoščiti. Res je, da Klemenčič za podjetje lastne soproge morda sploh ni vedel. A v tem primeru bi moral Klemenčič to pojasnilo upoštevati tudi pri osebah, ki bi to zatrjevale v postopkih pred komisijo.
Odločitev o izbrisu Imobilie Plus – naključno ali ne – sovpada z medijskimi napadi SDS na Klemenčiča. Ti so se začeli po tem, ko je komisija v začetku januarja v poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank pri Janezu Janši ugotovila za dobrih 200.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Revija Demokracija je takrat problematizirala tudi solastništvo Nine Zidar Klemenčič v podjetju Imobilia Plus. V vsakem primeru si je Zidar-Klemenčičeva za hiter izbris podjetja izbrala dober trenutek. Ker se seznam sproti posodablja, je soprogu s tem prihranila težave pri pojasnjevanju, zakaj njenega podjetja ni uvrstil nanj.
Imobilia Plus sicer v dobrem letu dni obstoja ni sklepala poslov. Kot nam je včeraj pojasnil Soršak, sta z Nino Zidar Klemenčič podjetje ustanovila, ker sta želela kupiti prostore za svoji odvetniški pisarni na Slovenski cesti. »Iz tega pozneje ni bilo nič,« nam je dejal Soršak. Po prvotnem načrtu bi moralo skupno podjetje pri Hypo Alpe Adria Bank Slovenija najeti posojilo za nakup prostorov. Kje natančno se je zalomilo, ni znano. Mimogrede, banka Hypo je že pred časom Nino Zidar Klemenčič najela za vlaganje civilnih in odškodninskih tožb zoper člane nekdanjega vodstva. Omenjeno banko je obravnavala tudi KPK. »Soproga je primer prevzela mesece ali celo leto dni po tem, ko je komisija zadevo predala policiji,« je marca letos pojasnil Klemenčič.
Nina Zidar Klemenčič je bila do marca 2011 tudi solastnica podjetja Intermedius, v katerem so imeli deleže še lobist Božo Dimnik, direktor podjetja Tine Kračun in družba Skladovnica kreativne industrije, ki je v polovični lasti Božidarja Novaka, lastnika agencije Spem, ki je v času prve Janševe vlade sodelovala pri rezanju oglaševalske pogače državnih podjetij. Še leta 2010 je Intermedius ustvaril dobrih 200.000 evrov prihodkov in 32.000 evrov dobička.
Pojasnilo v zakonskem roku
Ali je Klemenčič solastništvo soproge v Intermediusu kot predsednik KPK in še pred tem državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve prijavil, ni mogoče ugotoviti. Včeraj opoldne smo ga namreč prosili za pojasnila, a uradnih odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Prejeli smo le elektronsko pošto, ki jo je očitno pomotoma poslal na Dnevnik. V njej je predstavnici komisije za odnose z javnostmi naročil, naj nam ob petih popoldne sporoči, da bomo odgovore prejeli v zakonskem roku. Ob sicer veliki ažurnosti komisije, ko gre za njeno odgovarjanje na novinarska vprašanja, to nakazuje, da se komisija iz neznanega razloga precej počasneje odziva na vprašanja, neposredno povezana s Klemenčičem. KPK smo sicer zaprosili tudi za odgovor na vprašanji, koliko prijav je prejela zoper Nino Zidar Klemenčič v času, ko je njen soprog vodil komisijo, in kakšne odločitve je v povezavi z njimi sprejela komisija.