Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija:
Konec novembra je tako kot pri nas tudi v drugih državah okoli nas pač mrtva sezona. To sem minuli mesec spoznal na jugu sicer zelo turistične Dalmacije. Celo v Dubrovniku je bila velika večina lokalov in hotelov zaprta. Na Korčuli, enem najbolj turističnih južnojadranskih otokov, je bil odprt samo en hotel, 99,9 odstotka gostinskih lokalov pa je bilo zaprtih. Lahko greste pogledat tudi k našim zahodnim sosedom. V Lignanu, kjer se poleti kar tare turistov, boste težko dobili kaj za pod zob. Pa tudi v turistični Avstriji boste razen tam, kjer imajo smučišča ali pa zdravilišča, v manjših krajih težko našli kaj bolj živahen utrip kot pri nas. Da o popolnem mrtvilu v obmejnih krajih na Madžarskem sploh ne govorimo. Velika razlika med nami in sosedi pa je v prometnih povezavah. Povsod se boste lahko iz glavnega mesta v najbolj zakoten kraj tudi zunaj sezone pripeljali z javnim prometom. Še celo od glavnega mesta zelo oddaljena Korčula ima neposredno dnevno avtobusno povezavo z Zagrebom. Pri nas pa bi izvidnika tudi sredi poletja naletela na poti v Beltince na enake prevozne težave. Prav prometna nepovezanost, od letalske do železniške in avtobusne, je največja pomanjkljivost, če ne že sramota Slovenije kot države, predvsem pa turistične dežele.
Vito Avguštin, Dnevnik
Na Nizozemskem velja, da moraš zgolj vedeti, v katero smer želiš – enostavno se postaviš na postajo in po največ desetih minutah bo pripeljal v tisto smer namenjen vlak ali avtobus, odvisno pač, na kateri postaji čakate. O povezavah med kraji v Sloveniji smo že nekajkrat pisali in se razburjali, vendar če lahko pri tem večnem problemu, ki je tudi eden od kazalcev naše razvitosti, žugamo le državi, je za marsikaj drugega, kar sta opazila naša izvidničarja, rešljivo v Beltincih in ne v Ljubljani ali Mariboru. Na spletni strani Zavoda za turizem in kulturo občine Beltinci je namreč zapisano: Med največje razvojne potenciale občine Beltinci se uvršča turizem. Če se tako opredeli vsa občina, potem pač ne more TIC delati vse leto le od ponedeljka do petka, in to od 8. do 15. ure! Kdo je ugotovil, da v evropskih deželah niso v navadi izleti ob koncu tedna, da Slovenci, Avstrijci, Italijani, Hrvati, Nemci, Nizozemci in še kdo vedno potujejo med tednom, in to vedno kmalu po osmi uri zjutraj, nikoli pa po petnajsti uri popoldne, pa bog ne daj ob sobotah ali nedeljah.
Prenočišča so poleg informacij in povezav naslednji problem. Trideset evrov za spanje brez zajtrka na osebo – je to malo ali veliko? Odvisno od pričakovanj in počutja. Vendar, če pred Salzburgom v vasicah, ki so povezane z Mozartovim mestom z mestnimi avtobusnimi linijami, dobite pri zasebnikih prenočišče v že skoraj kičasto urejenih velikih in udobnih sobah, da o neusmiljenih količinah domače hrane za zajtrk, ki je vračunan v prenočevanje, dobite za 18 do 25 evrov, potem velja premisliti. Ampak še pred tem smo spet pri informaciji. Kje naj izvem, da imajo dobro domačo gostilno s fenomenalnim natakarjem, ki bi moral dobiti občinsko nagrado za razvoj turizma? Kje naj izvem, kje je Otok ljubezni, pa da je v bližini v Filovcih lončarska tradicija, da so v Lipovcih znani po izdelkih iz slame, kje izposojajo kolesa… Res je, s svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo, z izjemno kulinariko bodo Prekmurci lahko vedno reševali zagate, rešili pa je nikoli do konca ne bodo, če se ne bodo lotili smešno lahkotnih sprememb – recimo, da ni treba srečati Billa Clintona, ampak te v soboto prijazno pozdravi uslužbenka TIC, da ni treba ugibati, kaj gledaš ali kam greš, saj je za to potrebna zgolj majhna tabla, po možnosti tudi v enem od tujih jezikov. Potem bomo res verjeli opredelitvi občine, da veliko pričakuje od turizma.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat:
Beltinci imajo dovolj celovit spletni nastop, ki pa mu manjka osredotočenosti na poslovne cilje in nekoliko več doslednosti pri uporabi osnovnih elementov vsebin in oblikovanja izkušenj. To je sicer posledica nejasnih prioritet, saj zavod pokriva dve področji dela. A verjetno je treba nameniti turizmu nekoliko več »poslovnega duha«, kultura pa je v kontekstu turizma tako in tako eden ključnih razlikovalnih vidikov in vrhunska podporna vsebina za turistične aktivnosti. Upraviteljem bi svetoval tudi več trženjske naravnanosti v smislu poimenovanja in prioritiziranja rubrik, saj bodo turisti tako prej in bolj neposredno nagovorjeni v pravem tonu in njim razumljivi terminologiji. Vse pač ne more biti enako pomembno.
Pri vsebinah je narejenega precej, a še izboljšana naracija ne bi škodila. Tudi velja zgodbe bolj povezati s ponudbo. Tudi z vidika pozicioniranja na iskalnikih bo to koristilo, saj spletno mesto ne pokrije nekaterih pomembnih turističnih zanimivosti. Glavnino tekočih vsebin predstavljajo dogodki, novice in podobne vsebine. Po drugi strani je precej neizkoriščen potencial pripovedovanja zgodb s točno določenim poslovnim ciljem v mislih. Boljše od povprečja se v Beltincih lotevajo pisanja besedil in označevanja fotogradiv.
Tehnično gledano spletno mesto nima večjih težav, pač pa precej priložnosti za večji izkoristek potencialov. Kot primere področij izboljšav lahko navedemo funkcijo iskanja, uporabo kontaktnih informacij, uporabniško izkušnjo, promocijo konkretnih, doslednost pri predstavitvah v rezervacijskem sistemu itd. Verjamem, da ustvarjalci portala vedo, da je treba izkušnjo čim prej prilagoditi za odzivne platforme mobilnih telefonov in tablic. Tudi začetki družbene prisotnosti (na primer facebook) turistične ponudbe Beltincev so zdravi, zdaj pa je čas za natančnejše definiranje družbene vloge turizma Beltincev, deležnike in ton konkuniciranja v skladu s pravili komuniciranja v posameznih kanalih. In s tem poskrbeti, da bodo digitalne platforme vir vedno novih uporabnikov, ki lahko postanejo obiskovalci ali celo turisti.