Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) že leto dni pripravlja nov zakon o kmetijskih zemljiščih (tega dela se je lotilo še pod prejšnjim ministrom Francem Bogovičem), čeprav ga je državni zbor od leta 2012 že dvakrat korenito spremenil. Pahorjeva vlada je leta 2011 uvedla visoke odškodnine v primeru gradnje na kmetijskih zemljiščih, Janševa vlada je lansko poletje te odškodnine drastično znižala, ker naj bi mlade odvračale od gradnje domovanj, aktualna vlada pa zakon spreminja zato, da bi omogočila določitev zemljišč, ki jih bo trajno varovala pred posegi gradbincev. Kmetijski minister Dejan Židan je spomladi napovedal, da bo državni zbor novo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih sprejel še letos, a se to ne bo zgodilo, saj se je nedavno končala šele javna razprava, do konca leta pa naj bi MKO dokument poslalo le v medresorsko usklajevanje.
OPN ima vsega 85 občin
MKO vladi predlaga, naj sprejme uredbo, s katero bo določila kvoto oziroma površino trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) za vsako občino posebej. V izračun kvote bodo štela zemljišča, ki so po namenski rabi kmetijska ali gozdna, v evidenci dejanske rabe pa sodijo med njive, vrtove, travnike, trajne nasade in druge kmetijske površine. Kvota bo odvisna od povprečne bonitetne ocene teh zemljišč. Če bo povprečna boniteta zemljišč v neki občini višja od 40, bodo za določitev kvote upoštevali vsa zemljišča z boniteto, višjo od 40, če bo nižja, pa zemljišča z boniteto, višjo od povprečne bonitete zemljišč v posamezni občini. Spomladi je bil Židanov cilj na tak način pred pozidavami obvarovati 300.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kolikšen obseg varovanja je trenutno v igri, pa nam na MKO niso razkrili.
Občine bodo morale območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč določiti v svojih prostorskih načrtih (OPN), ki so jih nekatere v zadnjih letih že sprejele. MKO je dalo pozitivno mnenje za OPN 85 občin, 106 občin ta dokument pripravlja (od tega jih deset čaka na pozitivno mnenje ministrstva), 20 županov (od 212) pa se tega dela sploh še ni lotilo, čeprav bi morali biti vsi OPN narejeni že do leta 2009.
Odškodnino pobirali in vračali
Novi zakon odškodnine za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna naj ne bi povišal, razen v primeru državnih prostorskih načrtov. Če bo gradnja posegla na območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in nikjer drugje ne bo mogoče vzpostaviti novega območja TVKZ, bo moral investitor plačati višjo odškodnino za spremembo namembnosti. V primeru gradnje transportne infrastrukture naj bi odškodnina znašala od 5 do 10 evrov za kvadratni meter, za druge objekte pa od 5 do 25 evrov.
Ob sprejemanju novele zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2011 (kmetijski minister je bil tudi takrat Dejan Židan) so bili cilji kmetijcev zelo visoki: z odškodnino naj bi na leto zbrali okoli 20 milijonov evrov in jih namenili predvsem ponovnemu oživljanju zaraščenih zemljišč. Toda zaradi vsesplošnega odpora proti takšni dajatvi, ki bi mnoge investitorje ugonobila, je Janševa vlada (kmetijski minister je bil Franc Bogovič) lani odškodnino močno znižala. Tako je država v dobrih dveh letih zbrala vsega 6,7 milijona evrov nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Toda prejšnja vlada je sprejela tudi določilo, da bo del odškodnine ali celotni znesek tistim, ki bi po lani ponovno spremenjenem zakonu plačali manj ali jim nadomestila sploh ne bi bilo treba plačati, vrnila. Tako je moralo MKO od zbranih 6,7 milijona evrov 4,1 milijona vrniti plačnikom. Neto finančni izkupiček dvakrat spremenjenega zakona o kmetijskih zemljiščih je bil tako v dobrih dveh letih vsega 2,6 milijona evrov.