»Ne samo točke, tudi po zaostanku nisem bila še nikoli tako malo zadaj,« je Čebaškova nizala še nekaj podrobnosti. »V klasični tehniki mi sicer še manjka fines, a sem prepričana, da se bo s treningom dalo še veliko narediti. Napredek pri vzdržljivosti sem opazila tudi v zaključnih odsekih, kjer lahko finiširam in me ne pobere kot prej. Tudi tokrat je bilo tako. Žal mi je skupina, ki sem jo imela na vidiku, le za malo uhajala in je nisem mogla ujeti,« je razmišljala. Ob tem so si Slovenke lahko tudi oddahnile, da začetek na tekmah FIS ni bil zavajajoč. Deset Norvežank, ki so bile primerjava v Beitostolnu, je bilo med najboljšo trideseterico, pa še štiri finske in švedske tekačice, tri Rusinje in Američanke. Med trideseterico so bile predstavnice enajstih držav, iz petih le posameznice. Ob tem je bila čisto na robu trideseterice, na 37. mestu, tudi Barbara Jezeršek.
»No, tega, da je bil Beitostolen le en dober dan, potem pa nič ne bo na teh tekmah svetovnega pokala, sem se najbolj bala. Očitno so imeli rezultati, kjer so bile udeležene vse najboljše Norvežanke, le določeno težo. Upam, da bomo tak nivo lahko ohranile tudi naprej,« si je pred današnjo selitvijo nazaj na Norveško, v Lillehamer, zaželela Čebaškova. Trener Marko Gracer si je malce oddahnil. »Predvsem so zmanjšani zaostanki v primerjavi s preteklimi sezonami, kar je najboljši obet za naprej, predvsem za štafeto. Sicer je konkurenca zelo zgoščena, bolj kot je bila,« razmišlja Gracer. Osrednja tekma naslednji konec tedna bo štafetna preizkušnja, za katero je že izbral zasedbo. Omenjeni trojici se bo pridružila Vesna Fabjan, ki je zaradi bojazni pred zelo mrzlim vremenom uvodno preizkušnjo v Ruki pri Kuusamu zamenjala za trening na idilični domači Pokljuki. O vključitvi mlajših v štafeto ne razmišlja. Pravi pa, da bo v klasično predajo prvega dela postavil Katjo Višnar, v drugem drsalnem delu pa Alenko Čebašek. »Glede tega, katero predajo bo katera tekla, pa se še nisem odločil.«