Skuhna, projekt idejnega očeta Maxa Zmanija, Zavoda Global in Zavoda Voluntariat, je po letu dni končno dobila svoje prostore v središču Ljubljane. Čeprav Skuhno sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter evropski socialni sklad, se še lani niso nadejali, da bodo že čez nekaj mesecev v lastnih prostorih ter da bo catering postal njihova primarna dejavnost in bo izpodrinil mednarodne tabore ter kuharske delavnice. Toda prav zaradi entuziazma migrantov jim je to uspelo prej kot načrtovano. Dostava hrane za zaključene zabave in prireditve je postala njihov glavni prepoznavni znak ter hkrati upanje, da bodo z njeno pomočjo uspeli svojo dejavnost še razširiti.

Max Zmani je včeraj žarel od sreče. Šest migrantov iz Maroka, Palestine, Egipta, Indije, Kenije in Sirije je za naslednje leto in pol – sicer za polovični delovni čas – našlo zaposlitev v Skuhni. Zaenkrat še ne gre za klasično gostilno, v katero bi lahko prišli ljudje poizkusit katero od enajstih svetovnih kuhinj od maroške, arabske, afriške do indijske, ki jih bodo ponujali. V lično urejenih prostorih v dveh nadstropjih v središču Ljubljane, ki jih je pomagalo urejati 20 prostovoljcev, bodo zaenkrat ponujali mesto razvajanja brbončic za zaključene družbe in pa kuharske delavnice.

»Ljudje, ki bodo hodili sem, znajo ceniti tudi dobro slovensko hrano,« je prepričan Zmani. Za sedanji in bodoči uspeh Skuhne se mu zdi ključna predvsem njena zgodba. »Naših kuharjev nikoli nismo učili pripravljati hrane iz njihovih okolij. Sami so pripeljali recepte v Slovenijo.« Ključna je tudi drugačnost Skuhne, pravi Zmani. »Ljudje si želijo določene spremembe na jedilniku, želijo se ukvarjati z drugačnimi ljudmi in zgodbami. Ljudje, ki pridejo sem, ne bodo jedli samo naše hrane, ampak bodo doživeli tudi drugo kulturno izkušnjo. Tako kot ljudje imajo tudi lonci in hrana svoje zgodbe, te pa smo pripravljeni deliti z našimi obiskovalci.«

32-letni Hasan Chakir je eden izmed kuharjev v Skuhni. Kuhanja se je priučil od staršev, prvič pa je zares kuhalnico zavihtel med študijem francoskega prava. Kuhati je moral zase in za svoje prijatelje. Vsak dan so se se izmenjavali za štedilnikom in si pekli tudi lasten kruh. Nikoli si ni predstavljal, da bo nekoč s kuhalnicami in lonci služil svoj vsakdanji kruh. Po dveh letih študija se je odločil, da svoja kuharska znanja in obvladovanje osmih jezikov izkoristi v turizmu. Izučil se je za turističnega vodiča in svojim gostom na potovanjih po Maroku včasih postregel s kosili ali večerjami.

Včeraj je za goste v Skuhni pripravil tradicionalno maroško jed tažin. Ko se je prvič lotil kuhanja tažina, se mu niso tresle roke. „Naš način kuhanja ni posebej točen, je pa zato dekoracija naših jedi precej natančna,“ pojasnjuje. Ljubezen ga je pripeljala v Slovenijo, čeprav si še pred leti ni predstavljal, da bo pristal prav tukaj. Začel je iskati službo in pošiljati prošnje na tukajšnje turistične agencije za delo turističnega vodiča v Maroku, a nanje ni nikoli dobil odgovora. Poigraval se je tudi z mislijo, da odpre trgovino z maroškimi izdelki, vendar je po izračunih stroškov zamisel opustil.

„Za migranta je tukaj težko najti službo,“ pravi. Jezik je prva ovira, poreklo druga. Skuhna mu je omogočila najti normalno zaposlitev, dodaja.

Podobna je tudi zgodba 29-letnega Indijca Om Raja. Že od leta 2007 je zaradi svoje punce redno prihajal v Slovenijo, pred tremi leti pa se je s svojo ženo, tudi Slovenko, sem dokončno preselil.

Izkušnje v gostinstvu in turizmu je zbiral na različnih koncih Indije. Njegov stric, ki je prav tako delal v gostinstvu, mu je svetoval, naj se ne loteva tega posla, a ga ni poslušal. Na različnih koncih indijskega podkontinetna se je preizkusil kot pomivalec posode, nato se je prebil do natakarja in točaja, kasneje pa do kuharja in celo do vodje dveh turističnih letovišč. V Goi in v zvezni deželi Himčal Pradeš je vodil kar dve turistični letovišči. Službo je opustil in se preselil v Slovenijo. „Ljudje tukaj so prijazni. Vse je odvisno od družbe, ki jo imaš. Če si odprt, so vsi odprti do tebe. Nikakršne slabe izkušnje nisem imel tukaj,“ pravi.

Načrti Skuhne se pri cateringu ne ustavljajo. V prihodnjih mesecih želijo svojo dejavnost razširiti tudi na dostavo hrane na dom in v podjetja, prirejati nameravajo rojstnodnevna praznovanja otrok, svoje okuse iz različnih kontinentov pa bodo s kolesi prodajali tudi na ulici. ag