Rada imam Slovenijo. Velikokrat sem dopust preživela v Kranjski Gori. Z bivšim soprogom in otrokom sem poletne mesece raje kot na morju preživljala v hribih.
Ste znan hrvaški obraz. Ste pričakovali, da vas bo na ljubljanskem medijskem festivalu pričakalo več fotoreporterjev?Ne, saj je šlo za medijski festival, na katerem se družimo novinarji, oziroma za akademski dogodek, na katerem ni pričakovati, da bomo hodili po rdečih preprogah.
V Zagrebu, kjer lahko na najbolj obiskanih ulicah in trgih med konci tedna zasledimo tudi paparace, je verjetno drugače?Ni. Želela bi zadovoljiti takšne iluzije o mojem zvezdniškem statusu, ki pa ga najverjetneje živi le Severina. Redno se sprehajam po Zagrebu nenaličena in tako neprepoznavna. V preteklosti se mi je celo večkrat pripetilo, da so me na ulici prepoznali po glasu in ne po videzu. Kar je sicer strašen fiasko za nekoga, ki je televizijski voditelj.
Lahko povlečete vzporednice med slovensko in hrvaško družbo?Združujejo nas korupcija, težave z bivšo oblastjo, vpletenost ljudi v strukture moči in oblasti, v patrije... Mislim, da se lahko zanesemo na frazo »Što južnije, to tužnije«. V Evropi nam ni uspelo zaščititi hrvaškega avtohtonega prošeka, smo pa zato s pomočjo Iva Sanaderja in HGK (Hrvaške gospodarske zbornice) znani po avtohtoni hrvaški korupciji. Morda bi si lahko še kaj delili...
V Vukovarju so se zaradi dvojezičnih napisov strasti spet razvnele, v nedeljo pa boste na referendumu odločali o vpisu ustavnega določila, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske.Nekoč smo imeli vsi odpor do Balkana kot nekakšnega pojma zaostalosti in primitivnosti, s tem, kar se zdaj dogaja pri nas, pa se nismo odmaknili le od Evrope, temveč tudi od Balkana. Zdaj smo še bolj »balkanski«. Ko smo vstopili v EU, smo pokazali svoj pravi obraz, češ, nihče nam nič ne more, in zdaj smo lahko primitivci, ki brcajo šibkejše.
Kriza je idealen čas za iskanje grešnega kozla.Seveda. Vse skupaj lahko razumemo kot nekakšen spin oziroma možnost, da se spet mobilizira desnica. Desnica se je namreč vselej mobilizirala v kriznih časih, saj lahko ljudem v stiski ponudi tradicionalne koncepte oziroma izhodišče v bogu in domovini, krivce pa išče med zunanjimi sovražniki, geji, lezbijkami, Srbi, cirilico...
Vas je presenetil nogometaš hrvaške reprezentance Josip Šimunić, ki je po uvrstitvi na svetovno prvenstvo z navijači na stadionu vzklikal »Za dom spremni«?Mi imamo predelano zgodovino. O antifašizmu se pri nas od 90. let prejšnjega stoletja naprej govori s stisnjenimi zobmi, češ da to ni nekaj dobrega. Cela Evropa, kot jo poznamo danes, je bila zgrajena na antifašizmu. Pri nas pa smo popularizirali ustaštvo.
So pa razlike na primer med kraji v Istri ali ob Kvarnerju in tistimi v Slavoniji ali Dalmaciji.Zagotovo, vendar se ljudje ne bodo najedli od polnih ust domovine, temveč od gospodarske in socialne varnosti.
Kdaj bo zadnja jugoslovanska vojna izgubila vpliv na razpoloženje naroda in aktualno politiko?Nič se ne bo spremenilo samo po sebi, brez angažmaja posameznikov in lociranja težav. Vsi smo zmožni ob enkratnih dogodkih pokazati čustva in narediti predstavo. Čeprav s tistimi svečami, ki jih vsako leto prižgemo po celi Hrvaški za žrtve Vukovarja, ustvarimo veliko nepotrebnih smeti, smo zadovoljni, da smo naredili plemenito stvar in da smo lepo osvetlili ulice. Zakaj tistih kun, ki jih porabimo za takšno predstavo, ne namenimo vrtcem ali šolam? Vsaj na ta dan. Namesto da bi dejansko pomagali žrtvam, jih politiki licemerno izkoriščajo za politične igre. V naši oddaji smo gostili posiljene ženske iz Vukovarja, in to so grozljive zgodbe. Lahko je take zadeve komentirati iz Zagreba. Ti ljudje dejansko še niso zacelili svojih ran.
Govorili ste o angažmaju posameznikov. Sami ste se kot znana televizijska osebnost izpostavili pred nedeljskim referendumom. Zakaj ste se tako odločili?Nimamo več kaj čakati. Predolgo smo mislili, da se nam take stvari ne splačajo, da je vse skupaj brez smisla, da je bolje molčati in da bo nekdo drug to storil namesto nas. Sem mama, stara sem 50 let in ne bom živela večno. Ne želim biti več del molčeče večine.
Katere so tiste vrednote, za katere bi se morali na Hrvaškem še posebno angažirati?Čeprav se sliši kot oguljena fraza, so to poštenje, toleranca, multikulturnost, profesionalnost, pravna država in sprememba vrednostnega sistema, ki se je v celotni regiji drastično in dramatično rušil od 90. let naprej. V vseh bivših jugoslovanskih republikah smo komajda pričakali ta neoliberalni kapitalizem, vendar pa se v tem, kako kaj suniti, niso vsi enako znašli. Spet bi morali razmišljati o socialni državi, če je to sploh še mogoče.
Na spletu lahko preberemo, da ste Srbkinja, da za vami stojijo gejevski lobiji... Koga motite? Morda hrvaško cerkev?Tisti, ki se ukvarjajo z rodom in krvnimi zrnci, seveda vedo, da je moj oče Srb, mati pa Hrvatica. Sem otrok iz mešane družine, sem samohranilka in sem jezikava – nisem ravno idealna podoba neke fine gospe v petdesetih. Nimam sovražnikov, sem pa vse bolj prepričana, da ne smem molčati. Zato bom izkoristila svojo jezikavost in prepoznavnost za prave stvari. Nekateri mi na primer ne morejo oprostiti Anteja Gotovine. Ko se ga je iskalo z mednarodno tiralico in je bila zanj razpisana tudi nagrada, so me poklicali iz Slobodne Dalmacije in vprašali, ali bi prijavila Gotovino in kaj bi storila z denarjem. Odgovorila sem, da bi ga prijavila, ker ne more nihče živeti mimo zakonov, še zlasti tisti, ki so se borili za pravno državo. Po vrnitvi Gotovine mi očitajo tri zadeve: Gotovino, očeta in cerkev. Vendar cerkev zame ni problem, problem je licemerstvo. Če bi ljudje živeli v skladu s tem, kar cerkev zapoveduje, ne bi bili država korupcije in ne bi imeli nosečih mladoletnic.
Že 20 let delate na javni hrvaški televiziji. Doživljate zaradi svoje neposrednosti tudi pritiske?Ne. Pritiski so značilni za informativni program, v katerem so politiki največje zvezde. Sama se ukvarjam z zabavo, malo sem družbeno angažirana, kar pa ne povzroča tektonskih premikov.
Pa res niste nikoli doživeli političnih pritiskov? Odpirali ste namreč tudi teme, ki predvsem desnici niso preveč blizu.V oddaji 8. kat smo na primer gostili duhovnike, ki so pomagali ženskam iz prostitucije, imeli smo duhovnike, ki so širili ljubezen in toleranco. Problematizirali pa smo tudi institut celibata, kar je sprožilo določene reakcije.
Ampak zabavni program ima močan vpliv na javno mnenje?Seveda, saj smo pomemben medij. Delati moramo kakovosten zabavni program. 8. kat in podobne pogovorne oddaje imajo veliko odgovornost. Zato se moramo lotevati tudi pomembnih tem, vendar na drugačen način, da gledalca ne zasičimo z golimi informacijami. Zdi se mi, da nam je uspelo stopiti tudi na pravo stran. Ne vem pa, ali smo imeli pri tem srečo ali nas določeni akterji niso vzeli dovolj resno, ker se nismo politično opredelili.
Govorite v množini. Kako pa je Daniela zdržala dvajset let na televiziji? Vas res ščitijo lobiji?Morda sem ravno zato tako dolgo preživela na javni televiziji. Na televizijo nisem prišla zaradi naravne lepote, niti zaradi sorodstvenih vezi in nikoli nisem bila del kakšnega političnega ali interesnega klana. To pomeni, da sem nikogaršnja igralka. Prav tako nisem delala velikih in pomembnih projektov, kar je morda ključ mojega roka trajanja. Mi pa je uspelo zgraditi svojo identiteto, televizijsko in zasebno.
Vodili ste najrazličnejše oddaje in prireditve. Poleg oddaj Hit Depo, Od 5 do 7, 8. kat in Najšibkejši člen tudi Doro in izbor za miss Hrvaške.To je voditeljstvo. Na HTV delam od leta 1991, in če mi dajo določen projekt, ga naredim. Res je, da na primer pesmi iz Dore ne bom poslušala, vendar bom tako prireditev vseeno izpeljala profesionalno. Vedno sem se trudila, da dam tudi del sebe v scenarij in s tem pokažem, da nisem klon nekoga drugega.
Kako to, da se v vseh teh letih niste preselili na drugo televizijo?Ko sem vodila Najšibkejši člen, sem dobila ponudbo Nove TV, ki je pripravljala nov kviz. Ko so na HTV izvedeli, da sem že bila na pogovorih, je nastala panika, tako da sem dobila boljši koeficient. To je za nekoga, ki vrsto let dela dobro in ima isto plačo, zares neverjetno.
Vas lahko v Sloveniji primerjamo z Mišo Molk?Bila je gostja v moji oddaji. Je lepa ženska, velika voditeljica in novinarka. Če me boste primerjali z njo, bom to razumela kot pohvalo, saj bom z vsakim dnem lepša in mlajša.
Koliko let boste še vztrajali kot televizijska voditeljica?Tisti, ki smo rojeni pred letom 1964, lahko delamo do 65. leta.