Ministrstvo za kulturo ima posebno proračunsko postavko za nepredvidene materialne stroške ter nepredvideno nujno investicijsko vzdrževanje. Od tod po potrebi vzamejo sredstva in jih razdelijo med finančno najbolj kritične javne zavode na področju kulture. Največ jih je letos prejel SNG Opera in balet Ljubljana, približno 405.000 evrov, polovico manj SNG Maribor, prejemniki pa so bili še trije, ki pa so prejeli občutno manj sredstev – to so SNG Drama Ljubljana, Obalne galerije Piran in Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Ne le ljubljanska, tudi mariborska operno-baletna hiša se očitno otepa finančne krize. Z ministrstva so namreč prejeli 90.000 evrov za splošne stroške delovanja in 95.000 evrov za programske materialne stroške. »Drastično znižanje sredstev iz državnega proračuna v letu 2013 je največ težav povzročilo ravno obema opernima hišama,« poudarjajo na ministrstvu.
Likvidnostne težave
SNG Maribor že leta posluje na spodnji meji vzdržnega financiranja, pravijo na ministrstvu. Letos imajo manj prihodkov in so se pravzaprav znašli v precejšnjih likvidnostnih težavah; sredi avgusta so imeli za 737.428 evrov neporavnanih obveznosti. Stavba je stara in dotrajana, nenehno se ukvarjajo z nujnimi vzdrževalnimi deli, odrska tehnika je zastarela, komajda izpolnjujejo minimalne standarde varstva pri delu in požarne varnosti. 16.000 kvadratnih metrov površin prinaša velike stroške vzdrževanja. Mariborčani so zato ministrstvo zaprosili celo za 395.000 evrov dodatnih sredstev, dobili pa so jih 185.000. »Od tega bodo 90.000 evrov namenili za povečane stroške čiščenja, tekočega vzdrževanja in najem skladiščnega prostora, 95.000 evrov pa so dobili za programske materialne stroške, in sicer zaradi povečanja števila predstav; gre za stroške, ki jih imajo z zunanjimi sodelavci, stroške materiala in storitev,« pojasnjujejo na ministrstvu.
»Stroški vzdrževanja so zaradi velikosti zgradbe in več kot 500 prireditev na leto dejansko zelo visoki, zaradi dotrajanosti objekta in zastarele opreme pa so iz leta v leto vse višji,« pojasnjuje direktor SNG Maribor Danilo Rošker, ki je potrdil, da so na ministrstvo pred časom naslovili prošnjo za dodatna sredstva. Prihodke iz nejavnih virov so tako prisiljeni vlagati v nujna vzdrževalna dela, da dosegajo vsaj minimalne standarde. In ker nimajo skladišča, so za potrebe skladiščenja opreme predstav Drame, Opere in Baleta primorani najemati skladiščni prostor. »Zaradi vsega tega je vlaganje v programske materialne stroške iz nejavnih prihodkov nemogoče,« še pravi Rošker. Če povzamemo, jih je v nezavidljivo finančno situacijo pripeljalo več dejstev: zmanjšanje višine sredstev za stroške dela, večletno zniževanje programskih materialnih sredstev, večletni izpad financiranja rednega investicijskega vzdrževanja ter zmanjšanje nejavnih prihodkov. Vse to je seveda podlaga za resne težave pri plačilu tekočih in tudi že zapadlih obveznosti.
Rošker še dodaja: »Naš program je kakovosten in to se kaže v povečanem zanimanju za predstave tako doma kot v tujini; naj spomnim na naše gostovanje na Japonskem z 20 predstavami. Število predstav v letu 2014 bi nedvomno še lahko povečali, za kar smo izdelali program dela in finančni načrt, o tem se bomo pogajali prihodnji teden. Toda težka finančna situacija bo tudi v prihodnje narekovala program dela.«
Ne gre za »izbrance«
Ker je dodaten denar prejelo le nekaj »izbrancev«, nas je še posebej zanimalo, po kakšnem ključu jih je ministrstvo izbralo in kakšni so bili kriteriji za presojo, da dobijo dodatna sredstva ravno ti zavodi. So jih po internem izboru nato posebej pozvali, da kandidirajo za dodaten razpis? Zanimalo nas je tudi, koliko sredstev je na letni ravni na razpolago v tem rezervnem fondu in koliko natanko ga je bilo na voljo letos.
»Strokovne službe ministrstva pa tudi minister so tisti, ki so sproti seznanjeni z aktualnimi razmerami in ukrepajo, ko precenijo, da neki javni zavod potrebuje pomoč. Ne gre za nikakršne izbrance, temveč za tiste zavode, pri katerih finančna situacija terja odziv ustanovitelja,« zagotavljajo na ministrstvu. Ministrstvo ima seveda pravico urejati financiranje javnih kulturnih zavodov. Ima pa tudi možnost, da ob morebitni spremembi programa nekega zavoda, s katero ministrstvo soglaša, spremenijo višino sredstev za izvedbo programa, so nas poučili. Včasih se dela ne da natančno oceniti oziroma predvideti. V zadnjem času so se denimo povečali splošni stroški delovanja v tistih zavodih, kjer so povečali kapacitete; denar potrebujejo za nujno tekoče vzdrževanje in za dodatne (nenačrtovane) programske stroške, pa tudi za nepredvideno nujno investicijsko vzdrževanje. Letos so imeli za te namene rezerviranih okrog 670.000 evrov, sicer pa se znesek v tem rezervnem fondu giblje med 500.000 in 700.000 evri na leto.
Javni zavodi zaprošajo za dodatna sredstva z utemeljenimi vlogami in obrazložitvami, zagotavlja ministrstvo. »Koliko od zaprošenih sredstev bo dobil neki javni zavod, je odvisno predvsem od namena sredstev in finančnega stanja javnega zavoda. Prednostno se obravnavajo predvsem nujna investicijska ali pa tekoča vzdrževalna dela, katerih nerealizacija bi povzročila gmotno škodo v javnem zavodu, škodo na muzejski dediščini ali arhivskem gradivu ali pa bi bila celo ogrožena človeška življenja,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Sicer pa je letos prek leta samo en javni zavod zaprosil za dodatna sredstva za nujno investicijsko vzdrževanje, štirje pa so zaprosili za dodatna sredstva za splošne stroške delovanja in programske materialne stroške. Odobrili so manj sredstev, kot so jih zavodi sicer prosili, pri tem pa so prepričani, da so naredili dobro delo: s tem naj bi preprečili, da bi zaradi dodatnih stroškov, ki so bili neizogibni, javni zavodi zašli v še težjo finančno situacijo oziroma v izgube.