Generalni direktor Cankarjevega doma (CD) Mitja Rotovnik prihodnje leto oktobra odhaja z vrha tega kulturno-kongresnega centra po 32-letnem vodenju. Razpis za novega direktorja še ni objavljen, saj so se na ministrstvu za kulturo odločili, da še pred iskanjem novega vodstva predlagajo spremembo sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
Ministrstvo predlaga naslednje spremembe: dodajajo in črtajo dejavnosti, za opravljanje katerih je zavod ustanovljen, ter drugače določajo sestavo obeh svetov in način njunega imenovanja. Predlagani sklep pa spreminja tudi poimenovanje pomočnikov generalnega direktorja, njihovo število in trajanje mandata. Precejšnje razburjenje v Cankarjevem domu povzroča predvsem zadnji predlog.
Pomočnike bo izbiral novi direktor
Ustanovitveni akt določa, da ima zavod za vodenje posameznih dejavnosti pomočnike generalnega direktorja, in sicer direktorje kulturno-umetniškega in kongresno-komercialnega programa ter tehničnega in poslovnega sektorja. Sklep določa, da lahko kulturno-umetniški program vodi generalni direktor sam, kar Mitja Rotovnik tudi počne, medtem ko poslovni sektor vodi Jana Kramberger, tehničnega Saša Kranjc, kongresno-komercialnega pa Breda Pečovnik. Dva od njiju sta del Rotovnikove ekipe že od začetka delovanja institucije pred več kot 30 leti. Na različnih delovnih mestih je bila v tem času zaposlena Jana Kramberger, ki poslovni sektor vodi 15 let, aktualni mandat pa ji poteče leta 2018. Saša Kranjc, ki v pokoj odhaja februarja, je v Cankarjevem domu še iz časa, ko se je gradil. Drugi mandat Brede Pečovnik traja do konca leta 2016.
Bistvena novost, ki jo predlaga ministrstvo, je, da bi delovna razmerja pomočnikov, ki so doslej trajala za čas njihovega petletnega mandata, po novem trajala za čas petletnega mandata generalnega direktorja. Kot drugo pa bi imel zavod lahko le še dva pomočnika direktorja za dve izmed področij: kulturno-umetniški program, kongresno-komercialni program, poslovni sektor. Tehnični direktor torej ni več predviden. Generalni direktor direktorata za ustvarjalnost Gašper Troha pojasnjuje, da so za tehnični sektor presodili, da potrebuje vodjo, ki ni vezan na mandat direktorja, zato po novem predlogu nima več naziva pomočnik direktorja. Generalni direktor bi po novem vodil bodisi kulturno-umetniški program bodisi poslovni sektor. Predlagana ureditev je običajna tudi za druge javne zavode v kulturi.
Stabilnost delovanja ni ogrožena
V Cankarjevem domu predlogu, ki spreminja organizacijsko strukturo, nasprotujejo in poudarjajo pomen ohranitve stabilnosti po Rotovnikovem odhodu. »Naj se novi direktor najprej razgleda naokoli, spozna ljudi in produkcijske procese, nato pa naj po letu, dveh po mili volji kadruje,« pravi Mitja Rotovnik, ki se ga je oprijel vzdevek »večni direktor« in ki zadevo vidi kot problem političnega kadrovanja. Skrbi ga, da bi »neka nova politična opcija enostavno vzela CD za svoj plen«. Meni tudi, da ni nujno, da bo CD brez sedanjih in profesionalnih pomočnikov preživel: »Kdo pa ve, kakšnega direktorja ima v mislih Pozitivna Slovenija?« Kljub izraženi zaskrbljenosti zaradi političnega kadrovanja PS pravi, da bo po neuspelih »pogajanjih« z ministrom za pomoč prosil predsednico vlade, od katere pričakuje, da predlog vrne v nadaljnje usklajevanje.
Četudi Rotovnik pravi, da minister Uroš Grilc predloga ni pospremil z argumentacijo, se je na naše poizvedovanje pokazalo, da na ministrstvu vedo, katere cilje zasledujejo. Novemu generalnemu direktorju želijo dati določen manevrski prostor pri sestavi najožje vodstvene ekipe, ki bo lahko uresničila njegovo vizijo razvoja. Hkrati so se odločili, da zagotovijo vsaj minimalno kontinuiteto ob upokojitvi Mitje Rotovnika in Saše Kranjca. Gašper Troha pojasnjuje, da bodo ob nastopu novega generalnega direktorja dosedanji pomočniki nadaljevali svoje delo kot vršilci dolžnosti in novega direktorja seznanili z delovanjem zavoda. Z menjavo vodstva torej stabilnost delovanja vendarle ne bo porušena, kot svarijo v Cankarjevem domu.
