Na prvi pogled sta obe končno stopili v korak s časom, a ameriška inačica slovenskega portala »predlagam vladi« je nemudoma prejela na tisoče besnih elektronskih sporočil, da naj Obamova administracija – če bo treba tudi s silo – prepreči namene letalskih družb. Besnim sporočilom je sledila peticija, da naj za boga milega ne silijo ljudi v še večje trpljenje, kot so mu letalski potniki izpostavljeni že sedaj. In človek se ne bi mogel bolj strinjati z njihovimi argumenti.
Med poletom smo potniki v prisiljenem položaju precej časa, včasih nekaj ur, sedeži so vse prej kot udobni, če pa nam je sreča mila, dobimo še kakšnega soseda, ki mu je »osebni prostor« nerazumljiva tujka. Če je do sedaj tak sosed večino poleta najedal naše potrpljenje le s svojo preobilno prezenco, bi mu FCC sedaj v roke položil še telefon. Ta hudičev proizvod tesnih prostorov, ki v naša ušesa kanalizira pogovore ljudi, ki jih ne poznamo, s težavami, ki nam niso le tuje, ampak tudi povsem odveč. »Vaša odločitev, da potnike silite, da poslušajo glasne, zasebne in zelo osebne pogovore popolnih neznancev, je verjetno najslabša odločitev, ki ste jo sprejeli v svoji zgodovini,« so zapisali pobudniki peticije.
Scenarij iz pekla: osemurni polet, na levi strani obilni potnik z bipolarno motnjo, na desni zgovorna dečva, v sredini pa vi s časopisom (pre)širokega formata. Medtem ko vztrajno odrivate koleno bipolarnega potnika, ki po telefonu razlaga svojemu osebnemu zdravniku, da sedi na psihološki bombi, ta pa ga diagnosticira dovolj glasno, da njegovih vprašanj, ali so gospod vzeli tableto za pomiritev, ne morete preslišati, dečva na levi ne preneha podrobno opisovati menstrualnih težav in se pritoževati nad hrano, za katero se ji zdi, da so jo pripravili delavci z umazanimi rokami in puščajočim nosom. In vam se je zdelo, da je zgodba v časopisu o poglabljajoči se krizi grozna zgodba... Četudi so slušalke nastavljene na maksimum, je kakofonija prehuda in trpljenje premočno.
Letalske družbe resnično ne poznajo meja ugodja. Na eni strani je zvitek toaletnega papirja, ki ste ga poskušali pretihotapiti na letalo, opredmeten kot dodatna prtljaga, kar pomeni dodaten strošek, na drugi strani vam poskušajo iti na roko z dovoljenjem, da smete čebljati po svojem telefonu nad 3 kilometri, a vas s tem izpostavljajo nevarni verbalni diareji tistih, ki so prepričani, da dovoliti govoriti pomeni zaukazati govoriti. Navsezadnje avtobusi mestnega prometa dokazujejo, da možnost uporabe mobilnih telefonov ljudi potiska v nerodne položaje: ne le da ne zna nihče več lagati o svoji mikrolokaciji, okupante mestnega prometa postavlja v neprijetno vlogo psihiatrov, sedeže avtobusa pa v psihiatrov kavč. Vsaj letala so doslej veljala za varno zavetje, kjer so sopotnikove težave ostale le njegove težave. Od 0 metrov pa do maksimalne višine letenja. Sedaj bo od tal pa do nebes en sam pekel.