Pravijo, da vsak pravi vojak nosi generalsko palico v nahrbtniku. Seveda gre tudi za velik osebni uspeh, čeprav vem, da je moja ekipa po strokovni plati povsem enaka, to se pravi na najvišji ravni, kot je bila že pred povišanjem. Se pa s povišanjem nisem obremenjeval, sicer bi bil lahko zagrenjen. A sem prepričan, da z dobrim, strokovnim in predanim delom pride tudi taka nagrada. Osebno imam sicer svoje mnenje, a moji kolegi lahko potrdijo, da glede tega čina nisem nikoli govoril, da bi ga že moral dobiti.
Govoriva seveda o tem, da ste bili eden redkih načelnikov generalštaba v zavezništvu brez generalskega čina.Srečo imam, da sem zaradi izkušenj in strokovnosti ne glede na čin užival pri kolegih v Natu ugled in sem bil kredibilen. Nerodno je bilo v Bruslju, ko je za mano sedel general (generalmajor Alan Geder službuje v stalni misiji pri zvezi Nato v Bruslju, op. a.) in je nekdo, ki je pogledal čine, malo čudno gledal. To sem opazil, a se s tem nisem obremenjeval.
Vaša kariera je zanimiva. Od kod preskok od kemije do vojaške izobrazbe na ameriški univerzi?Po sili razmer ali pa po naključju sem šel v šolo za rezervne oficirje. Pred fakulteto sem želel junija še v vojsko. V moji občini pa so iskali kemika v teritorialni obrambi. To se je časovno pokrilo, oddelal sem vojaški rok na tej šoli in potem med študijem in vse do osamosvojitvene vojne z vojsko nisem imel stika. Sem se pa že v teritorialni obrambi med kolegi zelo dobro počutil. Pošteno pa me je zagrabilo šele po tistem, ko sem se zaposlil v Slovenski vojski.
Udeležba v osamosvojitveni vojni je verjetno tudi pripomogla k temu.Še danes, ko se peljem v Laško, gledam, kje smo bili, kaj smo počeli in predvsem kakšni idealisti smo bili.
Idealisti? Govorite, kot da bi se trudili za ideale, ki jih ni več. Ste si takrat prizadevali za ideale ali za to, kar imamo?Za to, kar imamo. Ne smemo biti pesimisti. Šele ko greš kam drugam, vidiš, kaj vse imamo doma. Res imamo krizo, a vsaka kriza je kot boj. Je spopad med dobrim in zlom. Običajno ne zmaga zlo. In vidim boljše čase pred nami. Iz krize bomo odšli močnejši, z boljšo zakonodajo, z boljšo družbo. Vzor so lahko naši vojaki – pridni, delavni, marljivi. Morali bi videti energijo, silo teh vojakov, ko pridemo na misijo. Kar nekako umiriti jih moraš.
Hočete povedati, da moramo ceniti mir. Ste vi radi vojak v mirnem obdobju? Ne nazadnje se vojaki leta in leta urite za vojaški spopad.Noben vojak si ne želi vojne! Za puško se odločiš zato, da je na svetu mir, da je svet lepši. Odlično je, da mi ni bilo treba ustreliti naboja v nasprotnika. Ljudje narobe razumejo vojsko kot tisto, ki išče vojne. Resnica je ravno nasprotna. Drugi so tisti, ki pripeljejo do vojne, vojska pa je orodje iskanja miru. Isto se lahko vprašamo za vsakega vojaka danes. Se bo raje uril, šel na misijo in se skupaj s kolegi vrnil živ ali pa si bo želel boja in prišel nazaj s kolegi v krsti?
Ko odhajate na misije v tujino, jim vi pravite mirovne operacije, kdo drug jim reče okupacije. Afganistan, recimo. Kaj mi počnemo tam?Z največjim veseljem bi vam pokazal, kaj vse smo naredili na Kosovu. Nobenega nismo ustrelili. Pomagali smo zgraditi šolo, širili smo opismenjevanje kot zdaj v Afganistanu, vzdrževali smo mir. Včasih imam občutek, da imajo ljudje tam večje zaupanje v Slovensko vojsko, kot ga imamo doma. V Afganistanu smo rešili, dobesedno rešili več življenj. Pomagali smo veliko otrokom in družinam pri zdravstveni oskrbi in varovanju.
Pa moraš biti za to, da pomagaš na teh kriznih območjih, vojak?Da. Edino vojska lahko tam zagotovi varnost. Ne predstavljam si, da bi zdravniki hodili po Afganistanu in zdravili ljudi. Ne bi preživeli. V Afganistanu mi vsak reče: samo ne odidite. Ker vsi vedo, kaj se bo zgodilo, ko bomo šli.
Je udeležba Slovenije v mirovnih misijah s tem utemeljena?Da, vendar o tem odloča politika.
Pa smo pri tem kot članica Nata samostojni?Smo. Nihče nas ne more prisiliti, da nekam gremo. Sem pa vesel, da smo v tem klubu in naša dolžnost je, da tudi mi nosimo breme odgovornosti. Nato je kot družina, v kateri je pomemben vsak član. Mi imamo izoblikovano mnenje in na sestankih smo tudi kritični pri sprejemanju odločitev.
Za kam ta hip urimo vojake v Nemčiji? Je res možen odhod v Libijo?O Libiji smo se res že pogovarjali na zvezi Nato, preigravamo več scenarijev. A gre šele za pogovore, nič drugega. V Nemčiji pa se ne urimo za Libijo, gre za redno usposabljanje.
Kako pa gledate na odzive na raznih spletnih forumih pa tudi v medijih, da smo na teh misijah v službi Amerike, naftnih mogotcev in kapitala nasploh?Tako razmišljanje je zgrešeno, ampak prav za to smo se leta 1991 borili. Da ima lahko vsak svoje stališče in ga tudi pove. Mi vemo, da delamo dobro in da z našo prisotnostjo delamo ljudi na tistem območju srečnejše in zadovoljnejše. In to lahko povemo vsakomur ponosno in samozavestno, brez pikice slabe vesti. Mogoče ljudem tega res ne znamo povedati, morda jim ne znamo priti blizu.
Morda res. Imamo 400 vojakov v misijah in o tem se nekaj govori, kaj pa dela ostalih sedem tisoč vojakov?Ko sem poveljeval desetemu bataljonu s 500 vojaki, se je marsikdaj zgodilo, da nisem imel na razpolago treh. Vsi so bili na nalogah. Če je recimo na straži, na varovanju objektov 350 vojakov, jih zato potrebujemo tisoč. Ker se jih 350 pripravlja in 350 jih koristi nadure, ker jih ne moremo izplačati.
Pa dobro, zdaj se bo usul plaz kritik, da imamo vojake zato, da se stražijo.Ali pa če pustimo naše objekte nezavarovane in imamo samopostrežno trgovino.
Ali pa če se vprašamo, ali je država lahko brez vojske.Vsaka država je lahko brez vojske, samo to je politična odločitev. Če se bo kdo tako odločil, bomo mi prvi, ki se bomo razpustili, saj smo navajeni izpolnjevati ukaze. A tistega, ki bi se tako odločil, tistega bo zgodovina klicala na odgovornost. In to vam govorim kot državljan Slovenije in ne kot načelnik generalštaba.
Ali Slovenija potrebuje vojsko, smo ogroženi?Slovenija potrebuje močno in dobro vojsko. Smo ogroženi. To nas uči zgodovina. Smo bili leta 1989 ogroženi? Smo bili leta 1938 ogroženi? Verjetno bi takrat rekli, da nismo bili, kajne? Ampak vas bom vprašal drugače: zakaj bi bila Slovenija prva država brez vojske? V radiju 300 kilometrov imamo dve državi z mirovnimi silami. Ekonomska kriza je velika, družbena tudi in vojska je velikokrat tista, ki je lahko steber demokracije.
Kriza se pozna pri varčevanju in vojska ni izjema. Dobra plat tega je, da ne boste sklepali večmilijonskih poslov in po končani funkciji ne boste končali v kazenskem postopku. Slaba pa je seveda ta, da bi vi kot poveljnik radi videli, da so vaši fantje vrhunsko opremljeni. Drži?Bolj kot oprema me skrbi zmanjševanje števila vojakov. Ob prevzemu funkcije sem se stanja države zavedal in sem vedel, da moramo vojsko preoblikovati, da bomo še vedno lahko izpolnjevali naloge in z opremo, ki jo imamo, iztržili največ. Najpomembnejša pa je osnovna zaščitna oprema, čelada, zaščitni jopiči, nahrbtniki.
In zato ste bili jezni ob javnih napadih ob nakupu čelad.Če vojak ne sme imeti kot del svoje nujne opreme dobre čelade, potem je vseeno, če vojske res nimamo!
Koliko zasluži vojak na misiji v Afganistanu? Sprašujem zato, ker so se po zadnjem incidentu s streljanjem takoj pojavila mnenja, češ, vojaki se za velike denarje igrajo v peskovniku.Vojak okoli 2800 evrov, poveljnik, to se pravi častnik, štiri tisočake na mesec. Ampak ta vojak doma zasluži minimalno plačo in komaj preživi družino. In misija je edina možnost, da si vsaj malo popravi materialno stanje, a mora biti v Afganistanu, kjer ni osemurnega delovnika! In ko pride domov, tu porabi denar in ga ne nese v Liechtenstein ali na Kajmanske otoke. Naši fantje so najslabše plačani javni delavci. In ne jamrajo. Res me pa skrbi to, da nam Štajerci na veliko odhajajo v civilne službe v Avstrijo. In to naši najboljši vojaki. Narediti moram vse, da vojakom zagotovim plačo vsakega petega v mesecu. Tudi če naredimo kakšno morda bedasto potezo in pustimo na Štajerskem del sicer gorenjske gorske čete. S tem prihranimo. Letos smo z reorganizacijo prihranili deset milijonov evrov na potnih stroških! To je 150 delovnih mest.
Funkcija načelnika generalštaba je zato, ker ga imenuje minister, tudi politična. Vas je imenoval minister desne vlade, aktualni minister je poklicni politik leve opcije. Imate zato kaj težav?Minister nastavi načelnika generalštaba na podlagi strokovnosti. Zato sem bil predlagan in zato sem pod drugim ministrom ostal. Vojska je samo od ljudi in samo njim moramo odgovarjati za naša dejanja.