Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Seveda se vse začne in neha z nosilci turističnega prizadevanja. To so receptorji, ki ne namenijo niti prijazne besede ob prihodu, nadalje uslužbenka TIC, ki je pravzaprav le prispodoba tipa zaposlenega v večini takih pisarn povsod po Sloveniji. Seveda so vmes tudi častne izjeme, a v povprečju je tako kot v Rogaški Slatini. Kaj je bilo treba še teh dveh turistov tik pred iztekom delovnega dne, ki je bil glede na množice turistov izjemno naporen. Ko sem prebiral, kaj je uslužbenka ali 'ticevka' ponudila gostoma za ogled, se mi je spet potrdilo trdno stališče, da lastnega kraja, pokrajine in vse države sploh ne poznamo. Sicer pa je važno, da vemo, kateri zaliv na Sejšelih je najbolj primeren za kopanje in v kateri restavraciji na primer v New Yorku bomo dobili dunajski zrezek! V TIC sta dobila zelo zanimiv odgovor na vprašanje, kaj bi si v Rogaški Slatini lahko ogledala: 'V tem času leta ni tu zunaj hotelov kaj početi!' Mislim, da sicer to velja za vse leto, če ostajamo v okvirih siceršnjega slovenskega turističnega obzorja. Tudi v okviru hotelov ni kaj početi, razen če nam veliko pomeni nastop hrvaškega didžeja v mestnem baru, kar pa je spet samo še eden od neštetih nastopov takih in drugačnih, kičastih muzikantov s sosednjega Balkana, kar je postala splošna značilnost glasbene ponudbe Slovenije.
Ko sta gosta želela videti Kristalno dvorano, ki bo ob splošnem usihanju steklarstva verjetno v prihodnosti še edino vizualno pričevanje nekdaj tako vitalne ustvarjalne dejavnosti, so bila njena vrata zaprta, in sicer zaradi plesne vaje. Domnevam, da v njej ni vadil trenutno svetovno najbolj popularen plesni par ali plesna skupina. Zato zares ne razumem, da za dvorane v takih razmerah ne omogočijo ogleda z balkona. Obiskal sem nešteto gledaliških in opernih hiš po svetu in marsikatere sem si lahko ogledal tudi v času vaj. Med zadnjimi letos na primer v beloruskem Minsku, kjer so pripravljali večerni nastop…
Ob svojem ogorčenju med branjem zapisa o obisku v Rogaški Slatini sem imel tudi nekaj zadoščenja z informacijo, da so gosta presenetile čistost in urejenost kraja ter prijaznost na terapijah. Menim, da je to splošna značilnost vseh naših zdraviliških in termalnih krajev: so sicer prazni in pusti (nič se ne dogaja!), le terapije so svet zase in gostje neizmerno uživajo. Druga pozitivna stvar v Rogaški Slatini je njihova voda, ki tudi na vizualni ravni ohranja svojo istovetnost in znamenite etikete z donatom niso pretirano spremenili tako kot npr. pri radenski, kjer so že pred desetletji črtali znamenitega in razpoznavnega palčka. A kaj hočemo, ko je tudi do takih dejanj pripeljala ideologija, kreativnost pa je temu ubogljivo sledila. Ugotovitve gostov o hrani lahko le potrdim in hkrati obljubljam, da si bom ob prvi priložnosti naročil specialiteto, ki se imenuje 'štajerska solata'. Morda je to prispodoba siceršnje ponudbe v Rogaški Slatini?«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Naša obiskovalca sta kaj hitro ugotovila, da je čudovito zdraviliško mesto Rogaška Slatina čisto in urejeno, da se ponaša z impresivno arhitekturo in več kot bogato zgodovino, ter opazila, da so vsi objekti prijazni do invalidov. Opazila bi še marsikaj, če ne bi bilo dveh oseb, ki ne marata turistov, ki ne vesta, da dobivata plačo od turistov, in ki najbrž ne vesta, da je bila slatinska mineralna voda v pisnih virih prvič omenjena že leta 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že mnogo pred tem. Da gre za zdravilišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1803, da je, če ne drugega, le streljaj stran kraj Rogatec z izjemnim muzejem na prostem in gradom Strmol in še in še bi lahko naštevali podatke, ki se jih učijo v četrtem razredu osnovne šole.
Sedemkrat ceneje za neki turistični kraj ali hotel je, če obiskovalcev ni treba 'iskati' in se zadovoljni turisti vračajo, ker imajo pozitivno izkušnjo, ker so se imeli dobro. Pa turisti navadno ne zahtevajo nemogočega: v spomin se jim vtisne klepet z domačinom, prijazen receptor, ki jih je bil vesel, ko so prišli, in jim je predlagal nepozaben ogled krajevne znamenitosti, izvrstna večerja lokalnih jedi v domači gostilni… V Sloveniji sta na žalost navadno zgolj dve kategoriji tistih, ki pridejo v neposreden stik s turisti: ali so zoprni in že na daleč sporočajo, da jim gredo turisti na živce, ali pa so pretirano uslužni. Gre pa le za to, da smo do tistih, ki smo jih v oglasih in s plakati povabili, da pridejo k nam in nam za to plačajo, povsem preprosto prijazni. Da smo do drugih takšni, kot bi si mi želeli, da bi bili do nas, ko se znajdemo nekje in iščemo pomoč pri raziskovanju, odkrivanju novih krajev in dežel.
Receptor, ki ni vesel gosta, in uslužbenka TIC, ki so ji turisti odveč, sta osebi, ki delata neposredno škodo izjemni Rogaški Slatini. Seveda, če je problem le v tem, se obeta Rogaški Slatini čudovita prihodnost, vendar je za izjemno kuliso očitno še kar nekaj zagat – da ne sodelujejo različni dejavniki prav najboljše med seboj, da nekaj obljubljajo, pa tega ne izpolnijo (zaprt muzej Anin dvor), da ne vedo, kaj se dogaja 'pri sosedu', ker so vsi, ki so okoli njih, v njihovih očeh le njihova konkurenca, da nimajo gradiva v angleščini, da ni menija v angleščini in – da ne bi pozabili – tudi ne v hrvaščini.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
»Tradicija se ne izraža nujno na način, da uporabiš pisavo italic. Je lepo na papirju, ampak prek zaslona težko berljivo, zaradi čisto funkcionalnih značilnosti vida. Torej, zgodbe o tradiciji so odličen magnet za uporabnike, ampak morajo biti izpeljane brez odvečnega patosa. Vsebinsko gledano je zato absolutno preveč 'pesniških' besedil in premalo faktografskih, informativnih in avtentičnih vsebin. Manjka boljših 'prodajnih in funkcionalnih' zapisov, ki dajo občutek, da je storitev paket, izdelek, kljub svoji storitveni naravi. Manjka besedil in informacij v smislu zapisa v rubriki Rogaška Meeting Point, ki je primer dobre uporabe besedila v poslovno-prodajne namene na tej strani. Povedano drugače, s spletom Rogaška Slatina ne zaostaja za konkurenco prav bistveno, težko pa bi rekli, da zaradi spletnega nastopa pridobiva konkurenčnost. Da Rogaška Slatina z internetom ne računa kot z resnim poslovnim ekosistemom, se vidi iz tega spletnega nastopa. Dokaz so tudi številne vsebinske in uporabniške nedoslednosti. Z dodatno multimedijsko osredotočenostjo na potrebe uporabnikov, ki nameravajo v Rogaško Slatino, so tam bili ali pa so slučajno naleteli na njeno digitalno parcelo, bi zanesljivo močno podprli 'prodajne' učinke turistične destinacije. Segment HNWI ali bogatih posameznikov, ki poseduje veliko (v dolarjih, najmanj en milijon) likvidnih sredstev, je ogromen. Tudi ti ljudje iščejo sprostitev, zdravje, medicinske storitve. Rogaška Slatina je v tem smislu 'real deal'. Koliko je treba vložiti v distribucijo, informiranje, trgovanje in komuniciranje prek spleta za zapolnitev potenciala v tem segmentu? Natančno toliko, da bo Rogaška Slatina 'real deal' tudi na spletu.«