Oba zakona sta predvidena za uveljavitev s 1. januarjem 2014, za ponovno potrditev v DZ pa bodo potrebni glasovi najmanj polovice vseh poslancev, torej vsaj 46. A četudi ju bo DZ ponovno sprejel, se vsaj zakonu o davku na nepremičnine obeta še zahteva za presojo ustavnosti.
Bogovič obdavčitvi nepremičnin ne nasprotuje
Franc Bogovič (SLS) je namreč povedal, da več občin pripravlja zahtevo za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. Sam obdavčitvi nepremičnin ne nasprotuje, vendar pa bi se moral zakon po njegovih besedah sprejemati po rednem in ne po nujnem postopku ter ob široki razpravi, uveljavil pa bi se lahko šele z letom 2015.
Sprejemanje zakona po nujnem postopku se zdi neprimerno tudi državnim svetnikom, ki so izglasovali odložilni veto. Gre za sistemski zakon, ki bi terjal temeljit premislek, je dejal državni svetnik Milan Ozimič in dodal, da je zakon slab. Po oceni svetnikov pomeni velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti glede financiranja in vodenja prostorske politike, poleg tega bo zelo obremenil tako fizične kot pravne osebe.
Storili bodo vse, da se davek na nepremičnine ne uveljavi
Tudi zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015 po Ozimičevih besedah vsebuje več spornih določb, med njimi glede zadolževanja države, financiranja občin in njihove soudeležbe pri evropskih projektih ter glede možnosti uporabe izkupička od prodaje državnih naložb.
Naj DZ oba zakona ponovno sprejme, je odbor odločil z desetimi glasovi poslancev koalicije, medtem ko so jima v vseh treh opozicijskih strankah nasprotovali.
Večji del seje so razpravljali o zakonu o davku na nepremičnine, glede katerega je Andrej Vizjak (SDS) napovedal, da bodo storili vse, da se ne bi uveljavil. »Pristop vlade z novimi in višjimi davki je napačen,« je dejal Vizjak, Matej Tonin (NSi) pa ga je ocenil kot »bombico za preusmerjanje pozornosti z mnogo večjih in pomembnejših projektov«. Namesto tega je vladi predlagal bolj smiselno in tehtno zadolževanje.
Davek naperjen proti podeželju in njegovim prebivalcem
V SLS davku na nepremičnine nasprotujejo predvsem zato, ker je - kot je dejal Roman Žveglič - naperjen proti podeželju in tamkajšnjim prebivalcem, ne le kmetom. Posplošena tržna vrednost se mu ne zdi primerna osnova za odmero davka, saj se vrednost istovrstnih zemljišč razlikujejo glede na lego. »Za gozd v Sežani bo denimo treba plačati manj davka kot za gozd v Kočevju, pa čeprav je v njem manj lesne mase,« je dejal.
Da so v zakonu številne nepravilnosti in nelogičnosti, se je strinjal tudi Bojan Starman (DL). »Posplošena tržna vrednost je neumnost,« je dejal. Številne nepremičnine take vrednosti niti nimajo, saj niso bile zgrajene z namenom za prodajo, denimo šole ali vrtci. A poslanci druge izbire, kot da zakon ponovno podprejo, po njegovem mnenju nimajo.
Nepremičnine postavljene v enak položaj
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je zakon branila z besedami, da se z njim vse nepremičnine postavlja v enak položaj, medtem ko zdaj ni tako, saj občine obremenitev lastnikov določajo zelo različno.
Napovedala je, da se bo vsako leto preverjalo modele vrednotenja vseh vrst objektov in zemljišč ter glede na dogajanje na trgu opravilo indeksacijo vrednosti. Sicer pa razlog za anomalije ni v modelu vrednotenja, temveč v nekorektnosti in neodzivnosti lastnikov, občin oz. drugih upravnih organov, ki bi morali v register nepremičnin sporočati podatke o dejanski rabi, je poudarila.
