»Vreme je vedno lepo!« so se pošalili organizatorji sobotnega Movember teka, ko so dopoldne dežne kaplje neusmiljeno padale z neba in hladile ozračje, da je temperatura vztrajala pri le nekaj stopinjah Celzija nad ničlo. A po začetnem oziranju naokoli po praznem Prešernovem trgu je bila skrb kmalu odveč, saj so tekači začeli veselo kapljati iz vseh strani. V tipično športni opravi in z obvezno opremo pod nosom – brki. Neustrašno se je okoli stočlanska skupina pod milim nebom še na hitro ogrela in energično stekla na osemkilometrsko pot po prestolnici. Tokrat ne s ciljem doseči čim boljši rezultat, ampak opozoriti, da še vedno traja mesec osveščanja o tipičnih moških boleznih.
Movember tek ali tek s stilom, kot so ga poimenovali v Pulzu športu, je osrednji dogodek slovenskega dela svetovno razširjenega gibanja Movember, ki je dobilo ime na podlagi avstralskega izraza za brke – »moustache«. Slovenski brkati tek se je tokrat zgodil že drugič, zaradi dežja je bilo tekačev sicer manj, kot se jih je prijavilo, a je bilo med njimi veliko več naravnih brkačev kot lani, ko si je večina pomagala z nalepkami. »Gibanje postaja vedno bolj znano pa tudi mi smo začeli obveščati veliko prej, tako da so se lahko pravočasno pripravili,« je bil zadovoljen Miha Jurečič iz Pulza športa. Idejo za movembrski tek je dobil v Londonu, ko ga je priredil Nike, upa pa, da bo ta dobrodelni tek res postal tradicija.
Zabavni razlogi za brke
Brkavost zna biti zelo zabavna, zato so v takšnem duhu potekale tudi priprave na tek. Zbirali so namreč duhovite razloge, zakaj so brki dobri. »Za žgečkanje punce, včasih tudi za kodranje njenih živcev, ko je treba. Za čistejši zrak, pa tudi lahko si v njih narediš dodatno zalogo hrane,« se zasmeji Jurečič in doda še, da jih uporablja pri razmišljanju. »Ko jih gladim, se mi misli kar zbistrijo.« Konec meseca jih bo vseeno odstranil, saj se še ni navadil nanje, čeprav vsi pravijo, da mu kar pristajajo.
Brki so dobri tudi za podpiranje lenobe pri britju, za kratkočasenje in celo kot pripomoček, da moški vidi, v katero smer piha veter, so bile še razne veleumne pogruntavščine. Enemu od tekačev, Blažu Železniku, pa so tako všeč, da jih bo zagotovo nosil še kakšen mesec. »Z njimi sem videti bolje in sem bolj zanimiv predvsem za ženske. V kateri koli prostor vstopim, sem takoj v središču pozornosti, in to je res dobra iztočnica za pogovor.« Seveda ob tem vedno pojasni, da ne gre za modno muho, ampak za simpatičen način za izboljšanje moškega zdravja in ženske sreče.
Kljub temu da ima Movember v svetu že desetletno tracijo, pri nas pa poteka že od leta 2010, še vedno veliko ljudi ne ve, v čem je pravzaprav bistvo novembrskih brkačev. »Vsi sprašujejo, zakaj brki. Ko jim potem razložiš, pa večina reče, da so nekaj slišali, niso pa točno vedeli, za kaj natanko gre,« opišeta svoje izkušnje tekača Mitko in Iztok, ki sta si zdaj, pri 50 letih, prvič pustila brke, a so na njunem obrazu tako domači, kot bi jih nosila celo življenje. »Moja ni bila zadovoljna. Sploh na začetku, ko še ni vedela, zakaj jih sploh puščam,« še prizna Mitko, ki pa jih bo konec meseca vseeno odstranil, saj ga moti, da ga postarajo.
Od Moskve do Ria de Janeira
Ideja o brkatem novembru izhaja iz Avstralije, iz ozkega kroga prijateljev, ki so se leta 2003 zagreli za modo iz osemdesetih let in sprejeli izziv, da se en mesec ne bodo obrili. Iz tega skromnega poskusa ponovne popularizacije brkov pa se je nato rodilo pravo globalno gibanje, ki je ta mesec k uradni prijavi spodbudilo okoli milijon mo-bratov in mo-sester iz 21 držav. Od Moskve do Ria de Janeira tako poteka zbiranje sredstev za znanstvene raziskave na področju raka na prostati in modih.
Koliko je med prijavljenimi Slovencev, letos ni znano, lani pa jih je bilo okoli 50. Med njimi seveda tradicionalno Martin Šala, eden od ustanovnih članov slovenske veje Movembra, ki brke nosi že peti november. »Prijatelj iz Avstralije me je dolgo vabil, da se pridružim in si pustim brke. Najprej sem poskusil čisto zase in ni bilo tako hudo, zato sem naslednje leto navdušil še nekaj prijateljev in leta 2010 je bolj resno prišel Movember tudi v Slovenijo,« pojasni 36-letni raziskovalec. In zakaj prav brki, ga vedno sprašujejo, on pa odgovarja: »Griša Šoba, drugi ustanovni član Movembra pri nas, je enkrat dobro povedal: edina stvar, ki je še bolj moška, je jaz ne bi kazal okoli.«
Akcija se je začela tudi zato, ker je moške zelo težko spraviti k zdravniku. To so potrdile tudi tekačice Nataša, Dragica, Mojca in Maja, ki svoje moške nenehno opozarjajo na zdravje, a velikokrat naletijo na gluha ušesa. Pri mladih to še ni problematično, a statistika kaže, da težave s prostato težijo vsakega drugega 50-letnika. Naslednje leto si Šala zato želi, da bi organizirali krvodajalsko akcijo, na kateri bi moški preverili vrednost PSA – beljakovine, ki nastaja izključno v celicah prostate.
Letos se bolj kot za zbiranje denarja trudijo pritegniti čim več ljudi, da se uradno prijavijo na Movembrovi spletni strani. »Da bi organizatorji videli, da se krog ljudi v Sloveniji širi, da smo aktivni in bomo mogoče nekoč dobili svojo kampanjo ter zbrani denar darovali slovenskim ustanovam,« pojasni Šala. Doslej so vse donacije namenjali programu GAP (Global action plan), v okviru katerega fundacija angažira najboljše znanstvenike po svetu za trajni učinek na zdravje moških. »Če bodo našli zdravilo za raka v Angliji, v Indiji ali na Japonskem, bo to zdravilo prej kot slej zaokrožilo po vsem svetu, a vseeno razumem, da ljudje večinoma raje delujejo lokalno,« še nadaljuje Šala. Del prostovoljnih prispevkov, zbranih na terenu, bodo zato letos namenili Društvu onkoloških bolnikov, del pa bo šel tudi za globalno raziskovanje.
