Mimo mnogih čeri do jubileja

Jubilejno brbotanje

KGOSF bo v prvem delu nocojšnjega nastopa izvedel tri skladbe, tematsko vezane na bitko, bojevanje. Izbrali so jih, da odslikajo obdobje dvajsetih let, ko je tudi ansambel bojeval svoje bitke. Battalia H. I. Biberja je skladba iz 17. stoletja, ki s sredstvi in kompozicijskimi tehnikami spominja na prakse dvajsetega stoletja. Drugo skladbo Mantra je Nana Forte napisala letos; govori o boju človeka s samim seboj, zmaga pa prinaša človekov razvoj, prehod na neko višjo raven zavedanja. Tretja skladba Poslednja runda O. Golijova govori o človekovi bitki s smrtjo, »hkrati pa to bitko v skladateljevi glasbeni govorici razumemo figurativno: ne kot konec, temveč kot prehod v novo obdobje, tudi recimo novo obdobje ansambla«, poudarja programski vodja KGOSF Klemen Hvala.

V drugem delu se jim bodo na odru pridružili Zagrebški solisti. Koncert za dva godalna orkestra Michaela Tippetta je delo, prežeto z ritmično energijo, temperamentno melodiko, vplivi jazza ter dobrovoljnimi in hudomušnimi dialogi med obema ansambloma. Delo v slovenskem prostoru še ni bilo izvedeno. Z radoživo in prijetno za muciziranje Sonatino za godala Uroša Kreka pa bodo večer sklenili; slovenski skladatelj jo je leta 1956 napisal ravno za Zagrebške soliste. Programski vodja Hvala je še poudaril, da so Zagrebške soliste k sodelovanju povabili iz več razlogov: KGOSF je pred dvajsetimi leti nastal po zgledu tega hrvaškega ansambla, ki ima še dvakrat daljšo tradicijo, ta koncert s ponovitvijo v Zagrebu pa v bistvu napoveduje dolgoročnejše sodelovanje obeh ansamblov. Tako bosta denimo ansambla skupaj s komornim orkestrom Münchenski solisti, v katerem igrajo člani Münchenske filharmonije, oblikovala ciklus koncertov z vsemi akterji. S tem projektom bodo kandidirali na razpisu Ustvarjalna Evropa 2014–2020, ki bo objavljen v januarju.

Čvrsta piramida

»V 20 letih delovanja je moral komorni ansambel mimo mnogih čeri, skoraj vse pa so bile finančnega značaja. Le v prvih letih je ansambel deloval nemoteno, na ministrstvu je Ivan Pal imel poseben posluh za našo dejavnost. Pozneje se je način financiranja in vrednotenja programov spremenil, tako da praktično nikoli nismo vedeli, kako bomo sploh izpeljali vse koncerte v sezoni,« pripoveduje Boris Šinigoj, nekdanji dolgoletni direktor Slovenske filharmonije, ustanovitelj ansambla in sedanji predsednik društva KGOSF. Ministrstvo je takrat zelo podpiralo ustanavljanje komornih skupin znotraj orkestra; obveljal je princip – kamor velik orkester ni mogel v goste, je šel manjši sestav. Tako so tudi zasnovali prvi komorni cikel z naslovom Komorni godalni orkester SF slovenskim mestom, temu pa dodali še Komorni ciklus komornih ansamblov SF. Pozneje je KGOSF zagnal še en cikel, Sozvočje svetov v Narodni galeriji; takratni direktor galerije dr. Andrej Smrekar je pokazal posebno naklonjenost druženju glasbene in likovne umetnosti, naklonjenost še vedno izkazuje sedanja direktorica dr. Barbara Jaki, in cikel uspešno teče že trinajsto leto.

»Piramida ansambla KGOSF je čvrsta, tudi zato, ker vanj prihajajo novi in čedalje boljši člani. Nivo orkestra SF se je kakovostno dvignil, glasbeniki so preprosto iz generacije v generacijo boljši. KGOSF pravzaprav nikoli prej ni imel boljše strokovne strukture,« je še dodal Šinigoj. Tudi repertoarno so suvereni in široki; naštudirali so baročna, klasicistična, romantična dela, mnogo je tudi skladb, starih komaj nekaj let. Med 200 skladbami v repertoarju je kar šestdeset del slovenskih, veliko so jih ponovno obudili. V Sozvočju svetov so recimo leta 2005 izvedli praktično pozabljeni Divertimento za godala Primoža Ramovša iz leta 1944, nedavno pa so to skladbo ponovili na slovesnosti ob 75-obletnici ZRC SAZU. Sicer pa je ansambel naročil čez 20 novih slovenskih skladb in jih krstno izvedel.

Orkester je svoj prvi koncert odigral v Črnomlju, danes se ponašajo z več kot 400 koncerti doma in na tujem. Z njimi so že nastopali Dubravka Tomšič Srebotnjak, Irena Grafenauer, Mirjam Kalin, med tujci pa recimo violončelisti Alenksander Rudin, Miša Majski in Enrico Dindo, kontratenorist Markus Forster, violinistke Sarah Chang, Pria Mitchell in Alissa Margulis, pianista Polina Leschenko in Boris Berezovski, hornist Stefan Dohr, oboist Jonathan Kelly, flavtista Massimo Mercelli in Emmanuel Pahud ter kavalist Theodossi Spasov.

Odvodi v druge zvrsti

Za KGOSF je bilo izjemno pomembno tudi triletno »študijsko« obdobje pod umetniškim vodstvom violinista Richarda Tognettija; ansambel je bil leta 2009 koproducent in rezidenčni ansambel Festivala Maribor, med letoma 2010 in 2012 pa je bilo društvo KGOSF producent omenjenega festivala in pomemben partner EPK.

V zadnjem obdobju je komorni ansambel posebej ponosen na druženje s svetovno uveljavljenim akordeonistom Richardom Gallianom, s katerim je nastal projekt Od Bacha do Galliana. Ravno takšni odvodi nakazujejo repertoarno širino komornega ansambla. Na račun sodelovanja z raznorodnimi glasbeniki so se okrepili tudi koncerti v tujini. Nič manj ni odmeval temperamentni projekt Fire & Ice z Vaskom Atanasovskim in Vlatkom Stefanovskim; dogovarjajo se za ponovitve v Križankah in na festivalu Balkan Traffic v Bruslju, to druženje pa je okronal tudi cede. Z Atanasovskim je v jeseni nastal še en projekt Triwoledy, v katerem sodeluje pet glasbenikov iz ansambla. Odvod v jazz pa se je zgodil tudi v novem projektu Free Strings s Samom Šalomonom in Robertom Danijem, ki ga bodo prihodnje leto ponovili, ko se jim bo pridružil še Paul McCandless.

KGOSF prihodnje leto čaka na izid še ene zgoščenke, promovirali jo bodo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov. Na njej so se znašle štiri slovenske skladbe, ki so jih napisali posebej za ansambel Nina Šenk, Nenad Firšt, Slavko Šuklar ter Lojze Lebič. Na plošči bo tudi skladba hrvaškega skladatelja Berislava Šipuša, nastala ob desetletnici cikla Sozvočje svetov. Ansambel je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, Betettove nagrade in plakete mesta Ljubljana.