Pisec pahne protagonista Primoža na prizorišče tik pred zadnjim boksarskim dvobojem, ki pa se mu, kljub temu da nasprotnika nokavtira, naslov državnega prvaka po spletu nesrečnih okoliščin izmuzne. Podobno kot v Svinjskih nogicah, Golobovem prvencu, ki si je prislužil nagrado kresnik, glavni junak večino časa drsi s slabega na slabše. V vsakdanjem življenju ga namreč čaka gora položnic in kreditov ter lačna družina, pri reviji z erotično vsebino, za katero pripravlja intervjuje ter tako sestavlja pisma bralcev kot nanje odgovarja, pa mu vztrajno nižajo plačo, medtem ko njegove pisateljske poskuse, čeprav mednje sodi tudi nagrajeni prvenec, komisija za podelitev delovne štipendije zavrne kot ne dovolj visokoreferenčne. Si pa denarno državno podporo pribori njegova ljubica, ki zna pred pravimi osebami razširiti noge. A ob vseh težavah avtor junaku, ki je med drugim po nedolžnem medijsko obsojen še homofobije, ne pušča prostora za cmeravost, temveč kot strelovod pred trenutnimi neprijaznimi družbenimi razmerami uporabi mehko pornografijo, humor in (samo)ironijo.
V delu z močnimi avtobiografskimi potezami je bolj kot sama boksarska zgodba, čeprav se je tudi te avtor lotil z vso preciznostjo, izstopajoče neposredno boleče zajetje trenutnega slovenskega vzdušja, a brez histerije. Kam pravzaprav metati granitne kocke, naprej ali nazaj, se v nekem trenutku vpraša Primož. Čeprav je prek razdrobljenih in časovno premešanih prizorov vse do zadnjega poglavja izrisan le približno dan in pol protagonistovega življenja, se mozaično sestavijo anomalije našega celotnega družbenega sistema. Roman, ki zareže v živo predvsem zaradi preprostega sloga, tako nikakor ne bo teknil le ljubiteljem pretepaških prizorov.