Program 29. festivala gejevskega in lezbičnega filma, ki velja za najstarejšega svoje vrste v Evropi, so sestavili selektorji Brane Mozetič, Jasmina Šepetavc in Suzana Tratnik. Slednja pojasni, da so si tudi tokrat kot reference jemali večje festivale lezbične in gejevske filmske produkcije, kot denimo londonskega ali v San Franciscu, svojo LGBT-sekcijo pa imata denimo tudi berlinski in canski festival. »Poskušamo najti novejše, aktualne filme, ki pokrivajo široka področja in se ne lotevajo zgolj gejevskih in lezbičnih tem, ampak tudi tistih v povezavi z migracijami, razrednimi vprašanji ali transspolnostjo. Pozornost pa posvečamo tudi filmom iz tako imenovanega tretjega sveta.«
Med nesrečnimi konci
Prvo festivalsko domino bo jutri na odprtju v Slovenski kinoteki potisnil iransko-nemški film Zrcalo v zrcalu v režiji Negarja Azarbayjanija, prvi iranski film, v katerem je protagonist transspolni lik. Festival bo tudi sicer precej pogledoval proti azijski produkciji, ki ima po besedah Tratnikove svojo prepoznavno poetiko ter se lezbičnih in gejevskih tem loteva iz drugih zornih kotov kot evropski film. »Gejevsko in lezbično življenje je tam precej drugačno kot pri nas in zato se v Aziji tudi na drugačen način govori oziroma molči o teh temah,« zaledje pojasni sogovornica.
Na primer, japonska režiserka in zvezda tamkajšnjega roza filma Sachi Hamano, ki bo tudi gostja festivala, se bo predstavila s filmom Yoshiko in Yuriko, pozornost velja nameniti južnokorejskemu nagrajencu beneškega filmskega festivala Teža Jeona Kyu-hwana, Soongava – Ples orhidej v režiji Subarne Thape pa je sploh prvi lezbični nepalski film. Rdeča nit teh in še nekaj drugih azijskih izdelkov so nesrečni konci.
Brez domačih konkurentov
Poseben pogled je namenjen žanru GLBTIQ družinskega filma; na sporedu bodo štirje izdelki, ki iz različnih zornih kotov obravnavajo lezbično oziroma gejevsko starševstvo. Med celovečerci, ki prinašajo resnično velik tematski razpon, velja opozoriti še na argentinsko komedijo Materni jezik Liliane Paolinelli, v kateri štiridesetletna Ruth materi končno prizna svojo istospolno usmerjenost, ter švicarski film Rosie o gejevskem pisatelju, ki se zaradi družinske nezgode iz Berlina vrne v ruralno vzhodno Švico. Projekciji filma bo sledil pogovor z režiserjem Marcelom Gislerjem in glavno igralko Sybille Brunner. Med gosti bodo še ustvarjalci nemškega celovečerca Ena nič ena. Festivalski poklon bosta prejela dva velika domača režiserja, ki sta ustvarjala za časa Jugoslavije, letos preminuli Vojko Duletič in češko-slovenski ustvarjalec František Čap (1913–1972). Po projekciji njegovega filma Vrata ostajajo odprta iz leta 1959 bo pogovor z igralko Mileno Dravić in kritikom Nebojšo Jovanovićem.
Festival letos uvaja nagrado rožnati zmaj, enega bodo podelili selektorji, drugega pa občinstvo, za katero bodo v tekmi vsi novejši celovečerni filmi. »Distributerji in ustvarjalci nas že leta sprašujejo, ali naš festival podeljuje nagrade, in zato smo ustanovili rožnatega zmaja, ki pa žal nima finančne teže, ima pa častno,« razkrije Tratnikova. Žal pa letos ne bo podeljena nagrada za najboljši slovenski prispevek, saj se na natečaj ni odzval nihče, a sogovornica meni, da gre zgolj za naključje, zato bodo organizatorji v prihodnjih letih vztrajali z razpisom.