Andrijana Starina Kosem prišla na HSE po Šrotovo “odpravnino”

Osem milijonov dobička Šrotu v Luksemburg

Po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je NPU preiskavo razdelil na dva sklopa. V prvem so pod drobnogled vzeli posle z delnicami družbe Letrika, donedavno znane pod imenom Iskra Avtoelektrika, iz let 2006 in 2007. Z njimi so osebe iz kroga Boška Šrota, ki je takrat lastniško obvladoval Pivovarno Laško in Mercator, naskakoval pa je tudi Istrabenz, v nekaj mesecih ustvarile dobrih osem milijonov evrov dobička. Ta se je po naših podatkih zbiral na računu luksemburškega podjetja Jobelux, ki je v Šrotovem času opravilo več delniških transakcij z družbami iz Skupine Pivovarna Laško. Del tega zneska naj bi se še leta 2007 »prelil« nazaj v Slovenijo. S tem denarjem naj bi namreč družba Center Naložbe, ki jo je lastniško obvladoval Šrot, odkupila 13 odstotkov delnic Premogovnika Velenje.

Za lažje razumevanje zgodbe si velja najprej osvežiti spomin. V letih 2006 in 2007, ko je Sloveniji vladal Janez Janša, je bila domača borzna evforija na vrhuncu. Menedžerji so imeli pri bankah neomejen dostop do poceni denarja, prevzeme podjetij pa so objavljali kot po tekočem traku. Ambicije po lastniškem obvladovanju »svojih« družb so imeli tako v Laškem kot v Letriki, ki jo je takrat vodil danes že pokojni Aleš Nemec. Pri tem so se menedžerji družbe iz Šempetra pri Gorici, ki jih je sodišče prve stopnje letos zaradi oškodovanja pri poizkusu odkupa obsodilo na skupno skoraj sedemnajst let zaporne kazni, za pomoč obrnili prav na Šrotov krog.

V Šrotovem krogu sta imeli ključno vlogo dve dami. Prva je Vesna Rosenfeld, ki je za Šrota opravljala »tehnične« delniške posle. Druga je Andrijana Starina Kosem, ključna oseba pri dogovorih o prodaji Mercatorja, ki je imela kot visoka funkcionarka Janševe vlade in predsednica nadzornega sveta Kada dostop do domala vseh informacij v državnem gospodarstvu. Te so na veliko izkoriščale Šrotove »satelitske« družbe, ki so na različnih poslih v Sloveniji obračale visoke dobičke, kasneje uporabljene za financiranje Šrotovega prevzema Pivovarne Laško. Starina-Kosmova sicer v tej družbi nikoli ni imela nobene uradne funkcije.

V primeru Letrike je tako sledila serija transakcij, v katerih so se obračali tuji milijoni. Najprej se je »sprostila« skoraj četrtina delnic Letrike. Te je družba Iskra, ki je pred tem skušala neuspešno prevzeti Letriko, prodala podjetju Areal, ki velja za dolgoletno delniško parkirišče družb iz pivovarskega kroga. To je delnice Letrike kupovalo tudi z denarjem iz pivovarske skupine, med drugim tudi s posojili Pivovarne Union, ki jo je takrat vodil sedanji generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko. Prepletenost Šrotovega kroga in Areala dokazuje tudi podatek, da je to podjetje delnice Letrike zastavilo za skoraj 15 milijonov evrov posojil, ki so jih pri Radenski in NKBM najela podjetja Vesne Rosenfeld.

Leto dni kasneje je Areal, ki so ga včeraj obiskali kriminalisti, paket delnic Letrike za dobrih 22 milijonov evrov preprodal Šrotovemu Infond Holdingu. Slednji pa jih je prenesel na družbo Infond Holding 3, ki je kasneje pristala v posredni lasti Marijana Groffa. Ta je delnice hranil za vodstvo Letrike in bil letos na prvostopenjskem sodišču obsojen na pet let in šest mesecev zapora.

Zapisali smo že, da je v teh transakcijah dobrih osem milijonov evrov »plusa« končalo v Luksemburgu, pri skritem členu verige transakcij – podjetju Jobelux, ki je imelo 31.000 evrov osnovnega kapitala. Dejanski lastnik podjetja, ki je »ugasnilo« leta 2011, naj bi bil Boško Šrot. Del omenjenega dobička je prišel na plano v drugi seriji transakcij, ki se je začela skoraj hkrati s prvo. Tokrat se je trgovalo z delnicami Premogovnika Velenje. Čeprav je ta v skoraj 80-odstotni lasti Holdinga slovenske elektrarne (HSE), so bile njegove delnice leta 2007 mamljiva roba na tržišču. Holding, ki ga je vodil danes pokojni Jože Zagožen, je namreč takrat na veliko odkupoval delnice manjšinskih delničarjev svojih hčerinskih družb. Šrotov krog si je zato pri njihovi preprodaji obetal nov vir zaslužka.

Andrijana Starina Kosem: s sporočilci do milijonov

Najprej je iz rok Infond Holdinga 13 odstotkov delnic premogovnika romalo na Novo KBM, nato pa prek Radenske na Šrotov Center Naložbe, ki je za cel paket plačal 6,3 milijona evrov. Na koncu so delnice spet pristale pri Radenski, ki je z njimi po tem, ko so v HSE opustili namero za njihov odkup, obtičala med delničarji premogovnika.

Del teh delnic premogovnika so Šrotovi prenesli tudi na trojček podjetij, ki so povezana s Pušnikom (MP Naložbe, Towra in Intertrade ITC v likvidaciji). In tu se začenja zgodba, ki jo zajema drugi sklop preiskave NPU. Pušnik si namreč že več let prizadeva, da bi jih HSE odkupil. A v preiskavi se je izkazalo, da delnice dejansko hrani za Šrota. Ta naj bi z denarjem od njihove prodaje »izplačal« Andrijano Starina Kosem za njeno sodelovanje pri skupnih poslovnih podvigih. Že vsaj od leta 2010 smo tako v premogovnika priča »vojnim« razmeram: odškodninskim in izpodbojnim tožbam, skupščinam, sklicanih v nedeljo ob štirih zjutraj, zahtevami za posebne revizije… Težava za vpletene je, da je vrednost premogovnika v zadnjih letih zaradi poslovnih avantur direktorja Milana Medveda zgrmela proti ničli. Pušnik, Starina-Kosmova in Zidanšek so tako po oceni NPU generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka na vsak način skušali prepričati ali celo prisiliti v odkup po ceni dobrih 20 evrov za posamezno delnico, čeprav se njena dejanska vrednost giblje med nič in deset evri. Košorok, ki v preiskavi nastopa kot priča, je »ponudbe« zavrnil. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi od Starina-Kosmove, nekdanje kolegice v gospodarskem odboru SDS, prejemal celo telefonska sporočilca, ki bi jih lahko nekateri razumeli kot grozilna.

V tem so na NPU videli poskus napeljevanja k zlorabi položaja, s katerim bi Pušnik oziroma Šrot pridobila 4,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. To vrednost so izračunali kot razliko med ceno, po kateri so podjetja iz Pušnikovega kroga te delnice kupila, in želeno prodajno ceno za delnico. Velika večina omenjenega 4,8-milijonskega zneska, ki je dejansko prišel iz Skupine Laško, naj bi padla v žep Andrijani Starina Kosem, ki je bila tudi zastavna upnica teh delnic.

Bodo preiskovali tudi pranje denarja?

Na ta scenarij nakazuje tudi včerajšnje sporočilo za javnost, ki so ga poslali iz NPU. Omenili namreč so, da Pušnik »hrani delnice premogovnika tudi za skrite lastnike in zastavne upnike«. Iz tega je mogoče sklepati, da je Pušnik s Šrotom dejansko sklenil opcijsko pogodbo o njihovem lastništvu. Obenem so na NPU napovedali, da »bodo v nadaljevanju preiskave preverili tudi okoliščine v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja pranja denarja«. To bi lahko pomenilo, da bodo organi odkrivanja in pregona podrobneje pregledali tudi morebitne druge račune oseb iz kroga Boška Šrota v tujini, kjer se očitno skrivajo ključi do zadnje skrivnosti padlega imperija nekoč najmočnejšega slovenskega »tajkuna«.

Slednji je bil sicer letos zaradi sporne preprodaje delnic Istrabenza na prvi stopnji že obsojen na pet let in deset mesecev zapora. Že predvidoma prihodnji mesec pa ga čaka začetek sojenja zaradi finančnega izčrpavanja in spornega lastninjenja Pivovarne Laško. Na zatožno klop bo sedel skupaj z Rosenfeldovo in nekdanjim direktorjem Infond Holdinga Matjažem Rutarjem.