Posamične tekme se pričnejo v sredo, 27. novembra. Prav nič revijalen ne bo nastop za slovensko reprezentanco, ki že od sobote vadi na prizorišču, urejenem na shranjenem snegu pretekle zime. Jakov Fak, Klemen Bauer, Andreja Mali in Teja Gregorin, kar je pričakovana zasedba štafete, bi se morali še posebno lepo pokazati pred mednarodnim avditorijem. Gre za (samo)dokazovanje.

Kvota petih biatloncev in ene biatlonke za nastop v Sočiju še ni dokončna. V slovenski reprezentanci vsaj upajo tako. Kvota nastopajočih je bila sicer razdeljena februarja na svetovnem prvenstvu na Češkem. Kako nerodno so funkcionarji sledili pravilom in kako nesrečno se je potem izšlo v ženski tekmi štafet, smo tedaj veliko pisali. Že od takrat slovenski funkcionarji poskušajo prek Olimpijskega komiteja Slovenije in IBU vplivati na MOK, da Sloveniji dodeli kvoto še ene biatlonke, da bi lahko Slovenija nastopila v tekmi mešanih štafet, kjer bi bili zagotovo v ožjem krogu favoritov za kolajne. Glavni argument slovenske strani je, da niso upoštevali dosežkov mešanih štafet, kjer je Slovenija na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu osvojila srebrno kolajno, v Novem Mestu pa peto mesto. »Najtežje bo prepričati IBU. Držijo se pravil, ki so jih postavili,« trdi Matej Oblak, vodja reprezentanc. In v luči tega, da dokažejo IBU, da bi ena od najmočnejših štafet vendarle morala nastopiti v Sočiju, bo tudi nedeljska tekma. To je hkrati tudi edina tekma mešanih štafet pred Sočijem.

Po drugi plati je Andreja Mali sama prevzela iniciativo, da še četrtič nastopi na olimpijskih igrah. A ne zgolj zato, ker ni kompleksno vadila po celovitem programu Uroša Velepca in stavi na lastne izkušnje. Če bo na igrah lahko nastopila le ena biatlonka, je skoraj samoumevno, da bo to Teja Gregorin. Malijeva, bivša smučarska tekačica, s tremi uvrstitvami na stopničkah svetovnega pokala v sprintu pred desetletjem, bo poskušala priti v Soči kot tekačica. A ta različica ima vsaj štiri visoke stopnice. Najprej mora do visokih točk FIS, kar je pogoj za nastop v svetovnem pokalu v tekih, zato bo naslednji teden odšla tudi na tekaško tekmo FIS v Idre in s tem poskušala izpolniti prvi pogoj. Morebitni nastop na tekmi svetovnega pokala v teku decembra v Davosu ni več odvisen od nje, pač pa tudi od vodstva tekaške reprezentance Marka Gracerja in tekačic. Če izpolni tekaško normo, bi namreč brez težav lahko sodelovala v Sočiju tudi kot biatlonka, tudi z mešano štafeto. »Poskusila bom. Ne bi rada tekla na olimpijadi le na eni tekmi, če sploh,« je motivirana Kamničanka, ki je pred dnevi praznovala 37. rojstni dan.

Še ena zapletena zgodba znotraj reprezentance se začenja odvijati ta konec tedna, na dveh tekmah pokala IBU v Idre, drugi ravni svetovnega niza. Novinka Anja Eržen lovi normo za nastop na tekmah svetovnega pokala, kar pa ne bi smel biti prehud zalogaj za bivšo tekačico. Njen stric, 38-letni Janez Marič, petnajst let mlajši Simon Kočevar in šestnajst let mlajši Lenart Oblak pa se bodo na dveh tekmah med seboj pomerili za prosto četrto mesto v reprezentanci za tekmo med posamezniki naslednji četrtek v Östersundu. Ozadje zgodbe je še bolj zanimivo, ker letošnji rekorder triatlona jeklenih to poletje in jesen ni vadil po programu Uroša Velepca. In če je Kočevar odšel v Skandinavijo s preostalo reprezentanco z letalom, sta Oblak, ki ima en nastop v svetovnem pokalu, in Marič, tudi že zmagovalec tekme svetovnega pokala v Östersundu, morala s kombijem na 3000 kilometrov dolgo pot. Pred tem je Marič zvedel še, da je zbolel za borelijo.