29. slovenski knjižni sejem, ki se danes odpira za javnost, stopa v nekoliko prenovljen kontekst. Letos sta namreč tudi pri nas začeli »obratovati« dve platformi za prodajo slovenskih e-knjig, E-emka in Biblos; slednja omogoča še izposojo. Tudi v sejemski »e-coni« bodo obiskovalci lahko testirali e-knjige in bralne naprave, a sejem se na splošno še naprej vrti okoli tiskane knjige. Odgovore na nekatera vprašanja o sedanjosti in bodočnosti elektronskih knjig ponuja Globalno poročilo o e-knjigi, ki ga je pripravil avstrijski založniški svetovalec in eden direktorjev ameriškega knjižnega sejma Rüdiger Wischenbart s sodelavci. »Elektronska knjiga še dolgo ne bo izpodrinila tradicionalne, pomeni le dodatno ponudbo,« je dejal kot gost sejma leta 2009. Njegovo predavanje bo jutri ponovno mogoče ujeti na sejemski Založniški akademiji.
Največja trga letos dosegla vrh?
Edina trga, kjer prodaja e-knjig presega 10-odstotni delež prometa s knjigami, ameriški in britanski, sta bila letos priči ustavljeni ali celo nazadujoči rasti, potem ko je prodaja e-knjig v minulih letih hitro rasla. V Veliki Britaniji je trg e-knjig leta 2009 obsegal dva odstotka prometa s knjigami, sedaj pa se umirja pri približno 13 odstotkih. Ostali evropski trgi capljajo daleč zadaj, petodstotni delež lovijo le še e-knjige v Nemčiji, kjer najdemo tipičen primer poskusov domačih podjetij, da bi globalnim igralcem, kakršni so Amazon, Apple in Google, odrezali del pogače. Štirje veliki knjigotržci in nemški Telekom so se združili v konzorcij pri lansiranju lastne bralne naprave (tolino), ki uspešno konkurira Amazonovemu kindlu. Nacionalni konkurenti imajo v evropskih deželah prednost tudi zaradi nekorektnih poslovnih praks »velikih«, ki so večkrat pripeljale k bojkotu s strani kupcev. Spomnimo na Amazon, ki je izkoriščal davčne luknje v evropski zakonodaji, in Apple, ki je pri prodaji e-knjig stopil v kartelni dogovor z nekaj večjimi evropskimi založniki.
Na globalni ravni e-branje hitreje kot drugod posvajajo Indijci in Avstralci, medtem ko so najmanj verjetni uporabniki Francozi in Japonci. V Franciji, kjer branje dojemajo kot veliko tradicionalno vrednoto, knjige pa kot kulturni objekt, so po raziskavah javnega mnenja na to svojo »kulturno izjemo« in odpor do branja na majhnih ekrančkih ponosni. 14 odstotkov Francozov je že kdaj bralo e-knjigo, le dodatnih 8 odstotkov bralcev bi o tem morda razmislilo. Sicer pa je ena od zanimivosti globalnega trga e-knjig ta, da lestvice najbolj prodajanih niso enake lestvicam najbolje prodajanih tiskanih knjig. Le najbolje prodajane tiskane knjige postanejo tudi e-bestsellerji, kar seveda kaže, da trg e-knjig oskrbuje specifično in najverjetneje manj raznoliko bralsko publiko kot trg tiskanih knjig.
Prodaja slovenskih e-knjig raste
Zgodba z nekajletno hitro rastjo se tako najbrž obeta tudi slovenskemu trgu. Ker se je prodaja na domačih portalih začela šele sredi letošnjega leta, ne preseneča, da je prodaja e-knjig trenutno v velikem porastu. Prodaja prek E-emke Mladinske knjige, ki je začela poslovati julija letos, strmo narašča, pri čemer je njena pojavitev spodbudila tudi prodajo v Applovi trgovini, ugotavlja vodja razvoja Mladinske knjige Miha Kovač. »So pa številke seveda še zmeraj nizke in so na tedenski ravni srednje velike knjigarne. Z Infernom Dana Browna smo prebili tudi prvo psihološko mejo, saj je to prvi naslov, kjer smo prodali več kot odstotek naklade v e-obliki, hkrati pa je E-emka med vsemi knjigarnami Mladinske knjige ustvarila največjo prodajo tega naslova,« pojasnjuje Kovač. Na vprašanje, kakšen delež svojih prihodkov bo Mladinska knjiga letos ustvarila s prodajo e-knjig, odgovarja, da manj kot odstotek, kar bo še vedno 10-krat več kot prejšnje leto.
Sicer pa se slovenski založniki za sodelovanje na trgu e-knjig odločajo previdno in počasi. V E-emki je trenutno več kot 90 odstotkov knjig Mladinske knjige, prvi drugi založbi, ki sta se pridružili, sta Uradni list in Mohorjeva družba, Kovač pravi, da se pogovarjajo še s tremi založbami. »Te reči potekajo počasi, ker morajo vsi založniki osvojiti kar nekaj novih znanj, povezanih s konverzijo, in rešiti kup administrativnih problemov. Sam sicer verjamem, da se bo prodaja e-knjig pomembno zvišala šele, ko se bodo zanje odločili pri Učilih, ki pa za zdaj vstop na ta trg zavračajo.«
Cene niso razlog »za«
Slovenija je eden tistih trgov, kjer cene e-knjig niso bistveno nižje od cene žepnih knjig, kar so kupci pospremili s kar nekaj nezadovoljstva ob lansiranju obeh platform. V Nemčiji, denimo, se e-knjige prodajajo po 20–30 odstotkov nižji ceni od tiskanih, v Italiji po 45 odstotkov nižji, za 30 odstotkov so cene nižje tudi v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav. Miha Kovač na vprašanje o morebitnem znižanju cen slovenskih e-knjig odgovarja: »Cene se ne morejo znižati, ker so proizvodni stroški e-knjig enaki proizvodnim stroškom tiskanih knjig. Tako je zaradi več kot dvakrat višjih davkov in višjih licenčnin pri prevodnih knjigah.« Kovač napoveduje, da se bodo cene znižale šele, ko in če se bosta spremenili ti dve postavki, ki v celoti izničita odpadli strošek tiska. Evropska komisija naj bi z letom 2015 odpravila določilo, po katerem so e-knjige predmet normalne 22-odstotne davčne stopnje, medtem ko so tiskane knjige prepoznane kot kulturne dobrine in podvržene znižani davčni stopnji, v Sloveniji trenutno 9,5-odstotni. Francija in Španija sta pred kratkim z lastnimi zakoni omogočili enako davčno obravnavo knjig ne glede na medij.
Zdi se, da je med večjimi izzivi za slovenske prodajalce e-knjig ustvarjanje ponudbe, po kakršni uporabniki različnih bralnih naprav dejansko povprašujejo. Za zdaj velike uspešnice ponuja predvsem E-emka, medtem ko je v ponudbi Biblosa predvsem velika količina sodobne slovenske literature. Drugi izziv leži v dejstvu, da uporabniki bralnih naprav pogosto in veliko berejo v angleškem jeziku, na osnovi česar lahko knjige kupujejo ceneje. To podpirajo tudi podatki. Junija letos je bilo 70 od 100 najbolje prodajanih naslovov v slovenskem iBookstoreu v angleščini. Za primerjavo, v Nemčiji ta delež seže le do odstotka, v Italiji pa do treh.
