Prva podrobna raziskava o vračanju divjih živali v Evropo, ki so jo opravili Zoološka skupnost London, Birdlife International in European Bird Census Council, je pokazala, da gozdove spet naseljujeta volk in zober (evropski bizon), v reke in jezera se vrača bober, medtem ko na nebu ponovno kraljuje orel belorepec. Gerben-Jan Gerbrandy, poslanec v evropskem parlamentu in poročevalec za biotsko raznovrstnost, vidi v vrnitvi posebnih živalskih vrst kopico gospodarskih priložnosti. Za to gre zahvala različnim naravovarstvenim direktivam kot tudi evropski naravovarstveni mreži Natura 2000.
Vendar ta sočasno povzroča številne težave občinam in podjetjem, ki se zaradi nje spopadajo z dražjimi stroški projektov ali celo njihovim zastojem. V Sloveniji, kjer naravovarstvena mreža po zadnji širitvi obsega že skoraj 38 odstotkov kopnega ozemlja, je to še posebno velik problem, ki bi lahko zaviral gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest.
Območju Natura 2000 je močno izpostavljen energetski sektor, zlasti obnovljivi viri energije. Še danes ostaja kopica neznank glede projekta polja vetrnic Senožeška brda, prav tako tudi pri gradnji več hidroelektrarn. Na Idrijci je pod vprašajem 250 milijonov evrov vreden projekt gradnje hidroelektrarn, ki bi ga lahko v 80 odstotkih izvedla slovenska podjetja, daleč najbolj kritičen pa je projekt gradnje hidroelektrarn na srednji Savi.
Od načrtovanih enajstih hidroelektrarn na srednji Savi, ki bi bile optimalne v celotni verigi, je ob upoštevanju Nature 2000 mogoča gradnja zgolj štirih, medtem ko je ena od teh še pod vprašanjem. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi celotna veriga hidroelektrarn na Savi pocenila električno energijo za 8 do 10 odstotkov. Njihova gradnja bi prinesla slovenskim izvajalcem več kot milijardo evrov prihodkov in ustvarila okoli 14.000 delovnih mest v različnih dejavnostih. Na drugi strani bi bili prihodki s preprečitvijo gradnje hidroelektrarn v času koncesijske dobe do leta 2054 nižji za 2,1 milijarde evrov, prihodki države za 730 milijonov evrov, medtem ko bi slovenska industrija izgubila 531 milijonov evrov, so prepričani v GZS. In vse zavoljo zaščite zvezdogleda in sulca, ribe, ki jo na tem območju v reko vlagajo kar ribiči sami.
»Saj nihče ne nasprotuje zaščiti rib, a v razumnih okvirih in z razumnimi zaščitnimi ukrepi, kot so denimo ribje steze,« je poudarila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike. Kako se temu streže, je mogoče videti v Avstriji, kjer se gradijo ribje steze ali prehodi celo z evropskimi sredstvi, a tega očitno pri nas ne zmoremo. Avberškova ob tem poudarja, da energetski objekt ni nujno slab za naravo, marveč ji lahko, če je grajen premišljeno, celo koristi. Akumulacijska jezera lahko na primer razširijo življenjsko okolje živali, lahko so koristna kot namakalni sistem za lokalno skupnost ali celo kot zaščita pred poplavami.
Čakanje na polje vetrnic
Vedno znova se izraža velika zaskrbljenost gospodarstva, da območja Natura 2000 v Sloveniji pomenijo zastoj pri umeščanju objektov v prostor, vendar je po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje ravno nasprotno. »Z Naturo 2000 dajemo jasna izhodišča, kje je naša narava posebej dragocena, zato je treba iskati take razvojne rešitve, ki bodo omogočale tako gospodarski razvoj kot tudi ohranitev narave,« so prepričani na ministrstvu, kjer opozarjajo, da na določenih lokacijah pač ni mogoče razvijati dejavnosti, ki škodujejo naravi oziroma ogrožajo določeno živalsko vrsto ali njen življenjski prostor.
Zato je treba za vsak načrt ali projekt, ki posega v območje Natura 2000, izvesti presojo vplivov na okolje. A težava je v tem, da so te presoje precej drage. Žičničarji zaradi tega ne morejo graditi novih žičnic in prog, težave pa imajo tudi gozdarji, ki imajo pogosto zvezane roke pri nujnih posegih v gozdu, ko na drevesih biva zaščitena žuželka. Tudi družba Vepa, ki bo gradila polje vetrnic pri Senožečah, je in bo morala opraviti številne raziskave. Trenutno že poteka raziskava vplivov na ptice in netopirje ter študija migracijskih koridorjev za velike zveri. »Preostale študije, tudi analize morebitnega vpliva vetrnic na zdravje ljudi, bodo izvedene v naslednjih korakih, opravljali pa jih bodo priznani neodvisni strokovnjaki,« je dejal direktor družbe Vepa Aleš Mišić. Kdaj bo projekt, vreden od 160 do 200 milijonov evrov, končan, tako še ni znano. »Če bodo vsi postopki potekali hitro, bi lahko začeli obratovati v letu 2016. V sosednji Avstriji traja obdobje od prvih postopkov do začetka proizvajanja elektrike povprečno tri leta,« je pojasnil Mišić, ki še ne ve, koliko vetrnic bo imelo polje. Od predlaganih 49 možnih stojišč vetrnih elektrarn naj bi bilo izbranih do 40 najustreznejših.
Slabe administrativne prakse tudi pri varstvu okolja
Čeprav na ministrstvu za kmetijstvo in okolje poudarjajo, da je naloga varstva narave presojanje in opozarjanje tudi na tisti del družbenega bogastva, ki morda ne prinaša tako opaznih finančnih učinkov, Avberškova meni, da je Natura 2000 žal primer slabe prakse slovenske administracije. Le kako bi si drugače razlagali prepoved širitve Akrapovičeve proizvodnje v Kamniku pod Krimom, ker naj bi posegal v življenjski prostor šakala in medveda. Četudi obeh zveri krajani že lep čas niso videli v tistih koncih, je država prepovedala projekt, ki bi pomenil kopico novih delovnih mest. Ali pa širitev območja Natura 2000 na več kot 100 let staro industrijsko območje, zaradi česar je onemogočena nadaljnja širitev železarne Štore.
Takšnih primerov je preveč, nesmiselne ureditve na področju okoljske politike pa niso le domena Nature 2000. Kratek skok v Triglavski narodni park odkrije marsikateri paradoks. Če je država v Triglavskem narodnem parku odrekla dobrodošlico kolesarjem, saj naj bi preganjanje po brezpotjih škodilo naravi, se medtem v dolino Vrat, v samo osrčje parka, za borih 3,5 evra na avtomobil vozijo dolge kolone pločevine.